Predsedniku uprave Krke Jožetu Colariču je na včerajšnji skupščini uspelo ubraniti napad Splitske banke in zagrebške Hypo banke, ki sta kot petodstotni lastnici zahtevali višje dividende ter umik sklada lastnih delnic. Zlasti po zaslugi države, ki je na skupščini obvladovala okoli 60 odstotkov glasov, hrvaškima bankama iz statuta Krke ni uspelo črtati niti omejitev, ki onemogočajo morebiten sovražni prevzem.
V statutu Krke tako ostajajo omejitve, po katerih mora vsak posameznik za pridobitev več kot 20-odstotnega deleža pridobiti soglasje nadzornega sveta, za pridobitev več kot četrtinskega deleža pa tudi soglasje skupščine delničarjev. Čeprav je država na letošnjih skupščinah bodisi podprla številne zahteve za izplačilo višjih dividend bodisi je to zahtevala celo sama, je v Krki podprla osnovni predlog, torej da se izplačajo nižje dividende, kot so zahtevali nekateri manjši delničarji. Krka bo tako za izplačilo dividend letos namenila skupno 53 milijonov evrov oziroma 1,61 evra bruto za delnico, kar je skoraj 30 milijonov evrov manj, kot sta zahtevali hrvaški banki.
»Krka je ena tistih uspešnih družb, kjer vedo, kaj želijo, imajo jasno začrtano strategijo in jo tudi ustrezno izvajajo. Zadnjih nekaj let je Krka tudi največji vlagatelj v državi, zato jo tako kot druge podobne družbe pri dividendni politiki podpiramo,« so svojo podporo upravi pojasnili v Slovenski odškodninski družbi. Iz izida glasovanja na včerajšnji skupščini je razvidno, da so nasprotne predloge hrvaških bank podprli le mali delničarji, zbrani okoli društva MDS Rajka Stankovića, ter še nekateri manjši lastniki.
Krka že pripravlja novo petletno strategijo in dividendno politiko. Doslej je namreč za izplačilo dividend namenila okoli tretjino čistega dobička, po novem naj bi bil ta delež višji. Prvi mož Krke napoveduje tudi povečanje zadolževanja, sredstva pa naj bi uporabili za organsko rast, prevzeme, na katere se že pripravljajo, ali za izplačilo višjih dividend. »Konkurenčna tekma se zaostruje, kar s seboj prinaša tudi višje stroške za marketing. V prihodnosti bomo morali naše izdelke prodajati po še nižjih cenah, zaradi česar bomo morali proizvajati bistveno več kot danes. Že sedaj letno proizvedemo 12 milijard tabletk in moramo občasno delati celo v treh izmenah,« je potrebo po naložbah v širitev proizvodnje pojasnil Colarič.
Skupini Krka je v prvem letošnjem polletju sicer uspelo prihodke povečati za šest odstotkov, na rekordnih 597,1 milijona evrov. Toda praktično celotna letošnja rast je temeljila na vzhodni Evropi, kjer so se jim prihodki zvišali za več kot četrtino. Na drugi strani je Krki prihodke v zahodni Evropi uspelo zvišati za vsega odstotek, medtem ko so se v srednji Evropi soočali z 2-odstotnim padcem, v Sloveniji in jugovzhodni Evropi pa so utrpeli kar 8-odstotni padec prodaje.