Predrzni podjetniki, ki pri uvažanju prestižnih avtomobilov in tovornjakov, preprodaji naftnih derivatov ali podobnih nečednih poslih sistematično utajujejo davek in pazijo, da proračuna ne ogoljufajo za več kot 50.000 evrov na mesec, so že več kot leto dni varni pred kazenskim pregonom. Zaradi popravkov zakonodaje, s katerimi se je lestvica premaknila s 5000 na 50.000 evrov, jim lahko namreč davčni inšpektorji od maja lani naprej kvečjemu odmerijo globo.
Ker jih ne morejo ovaditi in poslati za zapahe, čeprav lahko državi izmaknejo tudi več kot pol milijona evrov na leto, morajo tožilstva po naših informacijah celo odstopati od kazenskih pregonov in umikati že vložene obtožnice. V nasprotnem primeru bi sodišča sama zaustavila kazenske postopke ali izdala oprostilne sodbe, in to kljub dokazani kazenski odgovornosti storilcev. Ministrstvo ima sicer dalj časa na mizi rešitev, s katero bi odpravilo zgoraj opisano luknjo v zakonodaji, vendar je do danes še ni upoštevalo.
Ministrstvo: Raje globa kot pogojna zaporna kazen
Medtem ko vlada na eni strani dviguje davke za polnjenje vse večjega proračunskega primanjkljaja, ji na drugi strani zaradi rastoče sive ekonomije in drugih načinov davčnih utaj odteka na milijarde evrov letno. Še do nedavnega so lahko tožilstva preganjala tudi »manjše ribe«, ki naenkrat utajijo najmanj pet tisoč evrov davka, vendar je novembra 2011 prišlo do spremembe kazenskega zakonika.
Kot objektivni pogoj kaznivosti se je po novem določila pridobitev velike (in ne večje) premoženjske koristi. Hkrati se je zvišala predvidena zaporna kazen, od enega do osmih let. »V kazenskem postopku se za kaznivo dejanje davčne zatajitve – predvsem kadar neplačane obveznosti pomenijo manj kot 50.000 evrov –, praviloma izrekajo pogojne kazni, v prekrškovnem postopku pa denarne globe, ki so za temeljno dejanje davčne zatajitve ustreznejše,« so enega glavnih razlogov za spremembo navedli na ministrstvu za pravosodje. K omilitvi določb jih je vodilo tudi prepričanje, da so prekrškovni postopki učinkovitejši in hitrejši od kazenskih.
Glede na čas uporabe novele (veljati je začela maja 2012), njihove pristojnosti in podatke, ki jih imajo na voljo, na ministrstvu za zdaj težko ocenjujejo delovanje navedene spremembe. Toda več kot očitno so se spremembe kazenske zakonodaje lotili premalo premišljeno.
Tožilstva: Ne moremo preganjati večkratnih utajevalcev
Na okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru so jih namreč pred tedni opozorili, da je v praksi bore malo primerov, ko bi neki mesečni davčni zavezanec utajil več kot 50.000 evrov davka na mesec. V skladu s sodbo vrhovnega sodišča iz januarja 2012 pa »konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja v teh primerih ni možna«, so poudarili. Z drugimi besedami, četudi bi neka oseba več mesecev zapored utajila po 49.999 evrov davka, ga tožilstvo ne bi moglo preganjati. Ti zneski se namreč ne seštevajo, ampak se po zakonu vsak obravnava za posamezen prekršek. Prav tako so zavrnili navedbe ministrstva, da naj bi sodišča v kazenskih postopkih praviloma izrekala pogojne obsodbe.
Tudi na Davčni upravi (Durs), kjer pri pripravi predloga spremembe zakonodaje iz leta 2011 niso sodelovali, so pri izvajanju teh določil naleteli na iste težave. Kot so nam pojasnili, so bile letos zaradi davčne zatajitve vložene zgolj tri kazenske ovadbe. V letu 2011 je bilo medtem ugotovljenih skupaj 67 primerov kršitev zakona, to je izognitev plačila in neupravičenega vračila davka, pri katerih je bila pridobljena večja ali velika premoženjska korist. Če utajevalci davkov ostajajo enako »podjetni«, se je kazenskemu postopku izognilo več kot tri četrtine storilcev.
»Pogosto spreminjanje zakonodaje povzroča težave«
Tako na mariborskem okrožnem tožilstvu kot na Dursu si prizadevajo za čimprejšnjo dopolnitev zakona, na podlagi katere bi bilo mogoče posamezne zaporedne zneske utajenega davka seštevati in na ta način preprečiti zlorabe. Ob tem velja opozoriti, da so na carinski upravi (Curs) že pred spremembo zakona, v maju 2011, predlagali takšno rešitev, vendar jih je ministrstvo zavrnilo zaradi neustreznosti predlaganega pojma. Če bo tudi tokratni predlog ocenjen kot neprimeren, na tožilstvu predlagajo, naj se v zakon kot objektivni pogoj kaznivosti ponovno vrne večja premoženjska korist, pri kateri bi bila nižja zagrožena zaporna kazen.
»Navedeni predlog proučujemo, vendar je ob tem treba poudariti, da prepogosto spreminjanje opisov kaznivih dejanj v kazenskem zakoniku lahko v praksi povzroča težave,« so pojasnili na ministrstvu. Prav tako vztrajajo, da je bila sprememba zakona »utemeljena tako z vsebinskega kot s postopkovnega in primerjalnopravnega vidika«. Glede na to, da so DDV in davek na motorna vozila določeni kot mesečna in trimesečna obveznost, bi pred odločitvijo za vnovično spremembo zakona veljalo preučiti možnost, da bi v zvezi s takimi davki določili, da gre za letno obveznost. »S tem bi namreč dosegli, da bi se v zvezi z vprašanjem, ali gre za kaznivo dejanje ali ne, upošteval letni seštevek neplačane davčne obveznosti,« so dodali.