Slovenski bančni sistem, ki ima skupaj za okoli osem milijard evrov slabih terjatev, iz leta v leto tone v izgubah. Vanje so ga potisnili slabi krediti, ki so jih banke dajale podjetjem. To je ustvarilo kreditni krč, večina podjetij visi na točki preloma, gospodarstvo tiči v recesiji.
Sanacija bančnega sistema
Zato vsi stavijo na sanacijo bančnega sistema. Z njo bi namreč banke očistile svoje bilance, zadihale s polnimi pljuči in dale vetra v jadra gospodarstvu. To bi Slovenijo znova postavilo na pot okrevanja. Tako napovedujejo tudi v bankah samih - da se je treba usmeriti v prihodnost.
Država si vsaj leto dni resno prizadeva, da bi zaživela t.i. slaba banka, saj je konec minulega leta začel veljati zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Vladne načrte o poskusnem prenosu slabih terjatev letošnje poletje je zaustavila neusklajenost med Slovenijo in Evropsko komisijo o tem, po kakšni vrednosti se bodo te prenesle.
Slovenija je tako avgusta naročila pregled treh sistemsko pomembnih bank, NLB, NKBM in Abanke Vipa, pod določenimi kriteriji pa še Banke Celje, Gorenjske banke, Unicredit banke Slovenija, Hypo Alpe Adria Bank in Raiffeisen banke. Ta naj bi bil opravljen tudi za Probanko in Factor banko, a sta šli v vmesenem času v postopek nadzorovane likvidacije.
Dan D naj bi bil petek, 13. decembra
Banka Slovenije je za izvedbo obremenitvenih testov imenovala družbo Oliver Wyman, za izvedbo pregleda kakovosti sredstev bank pa družbi Deloitte ter Ernst & Young. Še vedno ni natančno znano, kateri dan v prihodnjem tednu bo dan D, kot dan, ko naj bi ugotovitve razkrili širši javnosti, se omenja petek, 13.
Medtem v treh največjih bankah, ki so zaprosile za prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), in tudi v DUTB sami zagotavljajo, da so na prve prenose pripravljeni. Pred tem pa se bo morala zgoditi dokapitalizacija. Pobudo zanjo v posamezni banki bo dala Banka Slovenije, država pa ima za njihovo izvedbo letos skupno na voljo 4,7 milijarde evrov.
V javnosti krožijo najrazličnejše zgodbe in scenariji, kaj naj bi se po objavi zgodilo. Banka Slovenije ima po zadnjih spremembah zakona o bančništvu na voljo dodatna orodja za sprejem izrednih ukrepov v zvezi s posameznimi bankami. Med temi je tudi odločba o povečanju osnovnega kapitala banke.
Črni bančni dan
Ker bodo vsaj v treh največjih bankah prikazane velike izgube, bodo banke najverjetneje izkazale tako nizko kapitalsko ustreznost, da se bo tveganje v zvezi z njimi povečalo. Banka Slovenije lahko izredne ukrepe sprejme tudi, če tako povečano tveganje ogroža stabilnost finančnega sistema. Pričakovati je, da bo regulator na tej zakonski podlagi na hitro prevzel vlogo skupščine bank in izvedel vse potrebne postopke za povečanje kapitala, ki bi drugače ob spoštovanju rokov za sklic rednih skupščin delničarjev trajali predolgo.
Po spletu so v zadnjih dneh krožili zapisi, ki napovedujejo t.i. črni bančni dan, medtem ko vsi glavni akterji v državi to možnost povsem izključujejo. V centralni banki so zagotovili, da objava ne bo vplivala na poslovanje bank. Guverner Boštjan Jazbec pa je poudaril še, da nobena banka po objavi ne bo šla v stečaj niti v postopek nadzorovane likvidacije. Kot povsem eksotično in zlonamerno takšno nepreverjeno strašenje označujejo tudi v Bruslju.
Vse glasnejše so tudi kritike na račun izvedbe pregledov bank. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je ob navedbah, da bodo pregledi Slovenijo stali 21 milijonov evrov, med drugim pozvala k razkritju pogodb in k transparentnosti postopkov sanacije slovenskega bančnega sistema. Podobni pozivi prihajajo iz vrst opozicije. Predsednica vlade Alenka Bratušek je napovedala, da bo z rezultati pregledov bank pred javno objavo seznanila vse parlamentarne stranke.
