V Bruslju so pet let po začetku veljavnosti direktive o nepoštenih poslovnih praksah pregledali njeno uporabo in napovedali strožje izvrševanje njenih določb, da bi tako povečali zaupanje državljanov pri nakupovanju na notranjem trgu.
"Potrošnja prebivalstva predstavlja 56 odstotkov bruto domačega proizvoda EU, vendar potencial enotnega trga zaradi pomanjkanja zaupanja potrošnikov v čezmejno nakupovanje še vedno ni v celoti izkoriščen," je povedala podpredsednica Evropske komisije in komisarka za pravosodje Viviane Reding.
Prepričana je, da so pravila za varstvo potrošnikov v uniji kakovostna, poskrbeti pa je treba za njihovo boljše izvajanje, še posebej v čezmejnih primerih.
"Zavzemam se za ničelno toleranco do nepoštenih trgovcev, tako da bodo potrošniki natančno vedeli, kaj kupujejo, in da ne bodo ogoljufani. To pomeni tudi usklajen pristop k uveljavljanju enotnih pravil," je bila jasna komisarka.
Leta 2005 sprejeta direktiva je po pojasnilih Bruslja nacionalnim organizacijam za varstvo potrošnikov omogočila omejevanje številnih nepoštenih poslovnih praks. Z uvedbo enotne ureditve v sedemindvajseterici je namreč poenostavila pravila o nepoštenih poslovnih praksah.
Čeprav se evropski potrošniki lažje pozanimajo o tem, kakšne so njihove pravice, pa se tako potrošniki kot trgovci še vedno soočajo z negotovostjo glede tega, kako nacionalni organi izvršujejo ta pravila, opozarjajo v Bruslju.
Ker so težave pogosto čezmejne narave in tako predstavljajo skupen problem za nacionalne organe, bi bil po mnenju komisije dobrodošel bolj usklajen pristop k izvrševanju nacionalnih predpisov. Komisija si bo zato prizadevala okrepiti svojo vlogo pri izboljšanju sodelovanja med nacionalnimi organi.
Tako bo okrepila učinkovitost evropske mreže za sodelovanje pri varstvu potrošnikov ter še naprej spodbujala usklajene izvršilne ukrepe, pomagala bo članicam pri učinkoviti uporabi omenjene direktive z zagotavljanjem smernic in izmenjavo najboljših praks, razvila pa bo tudi kazalnike izvrševanja za ugotavljanje pomanjkljivosti in napak.
Glavni sektorji, v katerih so potrošniki še vedno prikrajšani in kjer so potrebna dodatna prizadevanja, so sicer po oceni Bruslja turizem, promet, digitalni sektor, finančne storitve in nepremičninski trg.
