"Položaj Slovenije je bil sicer na začetku še obvladljiv, a presežna makroekonomska neravnovesja se hitro kopičijo. Da bi ustavila in obrnila ta negativen trend, mora Slovenija sedaj ukrepati naglo in odločno," je poudaril evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn.
"Kot sem povedal, gospodarske razmere so še obvladljive, a se precej hitro slabšajo, tako da je ukrepanje nujno," je še enkrat poudaril v pogovoru s slovenskimi mediji v Bruslju.
"Prepričan sem, da je nova slovenska vlada odločena odločno ukrepati za to, da popelje slovensko gospodarstvo in javne finance nazaj na vzdržno pot," je poudaril komisar.
Slovenija mora dokončati začete reforme ter pripraviti celostne in konkretne ukrepe, ki jih mora opredeliti v proračunskih in reformnih načrtih, ki ju mora poslati v Bruselj "v prihodnjih tednih", je še opozoril Rehn na novinarski konferenci v Bruslju.
Ni bilo veliko tujih vlagateljev
Komisar je v predstavitvi ugotovitev izpostavil tudi, da Slovenija ni bila sposobna pritegniti veliko tujih vlagateljev in da se je poslabšala dinamičnost njenega izvoza.
"Slovenija se sooča s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji. Nujno je takojšnje ukrepanje za ustavitev hitrega kopičenja teh neravnovesij in za njihovo odpravljanje," sicer še piše v dokumentu, ki ga je danes objavila komisija.
Bruselj Slovenijo opozarja predvsem na velika tveganja v finančnem sektorju, ki izvirajo iz zadolženosti podjetij in negativnih učinkov procesa njihovega razdolževanja.
Ta tveganja po oceni komisije zaostrujejo tudi prepletenost težav finančnega sektorja z javnimi financami, omejena sposobnost prilagajanja kapitalskega trga in trga dela ter gospodarska struktura, v kateri prevladuje državno lastništvo.
Onemogočeno soočanje z neravnovesji
Bruselj opozarja tudi na to, da so obdobja negotovosti in pravne ovire pri sprejemanju reform Sloveniji onemogočila ustrezno soočanje s temi neravnovesji ter s tem okrepila njeno ranljivost v času povečanega stresa pri financiranju držav v Evropi.
Vlada mora torej sedaj v proračunskem in reformnem načrtu, ki naj bi ju poslala v Bruselj v začetku maja, opredeliti celostno in konkretno strategijo za reševanje problema makroekonomskih neravnovesij.
Komisija bo nato ta načrta podrobno pregledala in ocenila ter podala priporočila za ukrepanje, ki jih bo razgrnila 29. maja. Če Slovenija priporočil ne bo upoštevala, jo v skrajnem primeru čaka kazen v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda.
Najhujša neravnovesja le v Sloveniji in Španiji
Bruselj najhujša, presežna neravnovesja ugotavlja le v Sloveniji in Španiji. Pod drobnogledom je bilo sicer še 11 članic - Belgija, Bolgarija, Danska, Finska, Francija, Madžarska, Italija, Malta, Nizozemska, Švedska in Velika Britanija.
Za preostale članice je komisija že prej ocenila, da niso problematične, Grčija, Irska, Portugalska in Ciper pa ta problem že rešujejo v okviru programa pomoči.
Rehn je pojasnil, da je komisija članice razdelila v tri skupine: tiste, kjer neravnovesij ni, tiste z neravnovesji in tiste s presežnimi neravnovesji.
Ministrstvo za finance: Primarna pozornost prestrukturiranju bančnega sektorja
Na ugotovitve Evropske komisije se je odzvalo ministrstvo za finance. Vlada se strinja, da je treba primarno pozornost usmeriti v izvedbo prestrukturiranja bančnega sektorja, zagotovitvi boljšega upravljanja podjetij v državni lasti, vključno s privatizacijo ter nadaljevanje javnofinančne konsolidacije na način, ki bo pozitivno vplival na gospodarsko okrevanje, so sporočili v izjavi za javnost.
Ministrstvo za finance tako že intenzivno nadaljuje z vzpostavljanjem pogojev za začetek delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je že ustanovljena in katere izvedbena zakonodaja je bila sprejeta prejšnji mesec. Prenosi aktive iz bank na DUTB naj bi se pričeli poleti, vzporedno pa bi banke stabilizirali tudi s krepitvijo kapitala. Nadaljevali bodo tudi delo na izboljšanju upravljanja podjetij v državni lasti.
Vlada poleg tega ostaja zavezana ambiciozno zadanim ciljem strukturnih reform in njihovemu pravočasnemu sprejemu ter implementaciji in bo konkretne ukrepe predstavila v Nacionalnem reformnem programu in Programu stabilnosti.
