"Današnje odločitve o NLB, NKBM, Factor banki, Probanki in Abanki bodo okrepile zaupanje v slovenske banke," je poudaril Almunia.
Po rezultatih pregleda kakovosti aktive bank in stresnih testih bodo načrtovani ukrepi za urejeno sanacijo in likvidacijo bank zagotovili, da se bo lahko slovensko gospodarstvo zanašalo na zanesljiv in zdrav bančni sektor, je še izpostavil komisar.
Almunia: Načrt za sanacijo je pomemben korak
Almunia je prepričan, da je odločitev evropske komisije, da podpre slovenske načrte za sanacijo bančnega sektorja, dobra, a je med tiskovno konferenco dodal, da banke niso edini problem. Kljub vsemu meni, da je sprejetje načrta za sanacijo bank pomemben korak in upa, da bo vlada pri tem uspešna.
Komisar je dodal tudi, da si želijo čim hitreje dobiti popoln načrt za sanacijo Abanke, da bodo državno pomoč dokončno odobrili tudi za njo. Glede morebitnih obveznosti, ki jih bo imela Slovenija do EU zaradi odobritve dokapitalizacije, je Almunia povedal, da mora slednja potekati v skladu z veljavnimi podpisi, da pa posebnih zahtev glede privatizacije bank EU ni postavila. Zato ostajajo zgolj načrti, katerim se je Slovenija zavezala sama. To sta zmanjšanje državnega deleža v NLB na 25 odstotkov in eno delnico do konca leta 2017 ter popolna privatizacija NKBM do konca 2016.
Almunia je izpostavil tudi, da so s slovensko vlado in centralno banko sodelovali "v zelo zelo dobrem vzdušju" ter da so bili stiki zelo koristni.
Potrjena pomoč petim bankam
Evropska komisija je ukrepe državne pomoči sicer odobrila za pet slovenskih ban v petih ločenih sklepih.
Odobrila je načrta prestrukturiranj NLB in NKBM, ker bosta omogočila dolgoročno zmožnost poslovanja brez nedovoljenega izkrivljanja konkurence.
Prav tako je odobrila pomoč za nadzorovano prenehanje poslovanja Factor banke in Probanke, zlasti ker se bosta banki popolnoma umaknili s trga in bo izkrivljanje konkurence zaradi pomoči minimalizirano.
Poleg tega je komisija za zagotavljanje finančne stabilnosti začasno odobrila pomoč za reševanje Abanke Vipa. Končno odločitev bo sprejela po oceni načrta prestrukturiranja Abanke, ki naj bi ga Slovenija predložila v naslednjih dveh mesecih.
Zelena luč za prenos slabih naložb na slabo banko
Slovenija je tako iz Bruslja dobila zeleno luč za dokapitalizacijo bank ter v primeru NLB, NKBM, Probanke in Factor banke tudi za prenos slabih terjatev na slabo banko. V primeru Abanke bo morala s prenosom na slabo banko počakati na končno odločitev komisije.
Komisija je ukrepe za slovenske banke ocenila v skladu z evropskimi pravili o državnih pomočeh. Pogoj za odobritev državne pomoči za banko je načrt prestrukturiranja, ki mora izpolnjevati tri merila: zagotoviti sposobnost preživetja banke, ustrezno delitev bremen s prispevkom podrejenih upnikov ter ukrepe za preprečitev izkrivljanja konkurence.
Načrt prestrukturiranja za posamezno banko vključuje tako predvideno pokritje kapitalskih potreb z državnim denarjem in prispevkom podrejenih upnikov kot prenos slabih terjatev na slabo banko, saj gre tudi v tem primeru za državno pomoč, če se prenos ne izvede po tržni ceni.
Pravila EU zahtevajo tudi prispevek delničarjev
Evropska pravila o državnih pomočeh terjajo tudi obvezen prispevek delničarjev in podrejenih upnikov pri reševanju bank. Vseh pet bank bo moralo v celoti razvrednotiti oziroma odpisati naložbe malih delničarjev in podrejenih upnikov, preden bodo lahko dobile državno pomoč, so poudarili v Bruslju. Prispevka imetnikov denarnih vlog in nadrejenih upnikov pri reševanju bank pa evropska pravila o državnih pomočeh ne zahtevajo.
Prenosi slabih terjatev začasno odobreni tudi Abanki
Komisija lahko državno pomoč v izjemnih okoliščinah odobri tudi začasno. To lahko stori brez načrta prestrukturiranja, nato pa odločitev potrdi, ko načrt prejme in preuči. V primeru začasne odobritve državne pomoči za Abanko torej ta vključuje tudi odobritve prenosa terjatev na slabo banko, saj se ta opredeli v načrtu prestrukturiranja.
Izjemna okoliščina, v kateri lahko Bruselj državno pomoč odobri začasno, bi na primer bila, če bi Banka Slovenije ocenila, da bi lahko banka brez dokapitalizacije izgubila licenco, oziroma če je to potrebno za zagotavljanje finančne stabilnosti, so minuli teden pojasnili viri v Bruslju.
V takšnih izjemnih okoliščinah je komisija v začetku septembra začasno odobrila načrte Slovenije, da v sklopu nadzorovane likvidacije zagotovi 540 milijonov evrov državnih poroštev za Factor banko in 490 milijonov evrov poroštev za Probanko. Ocenila je namreč, da so ukrepi nujni za zagotovitev finančne stabilnosti v Sloveniji in da ne bodo izkrivili konkurence.
13:24 - Konec tiskovne konference.
13:12 - Almunia: O vseh obveznostih, ki jih mora Slovenija izpolnjevati, ne bom govoril, lahko pa vam povem načrte za privatizacijo NLB in NKBM. Ne zahtevamo privatizacije, se je pa Slovenija zavezala k zmanjšanju državnega deleža v NLB do konca leta 2017 in za popolno privatizacijo NKBM do konca 2016.
13:00 - Almunia: Banke niso edini problem, ki ga ima Slovenija, a gre za zelo pomemben korak. Upamo, da bodo uspešni.
12:59 - Almunia: Načrte presturkturiranja smo podprli. Naša ocena je, da je sprejetje prestrukturiranja bank dobra novica. Upamo, da bomo kmalu dobili tudi analize za dokapitalizacijo Abanke.
12:58 - Almunia: Danes smo sprejeli pet odločitev. Dve odločitvi glede prestrukturiranja NLB in NKBM in še eno glede reševanja Abanke. Drugi dve odločitvi sta bili glede likvidacije Factor banke in Probanke.
Tiskovno konferenco evropskega komisarja za konkurenco Joquina Almunie bomo spremljali v živo.
- Dokapitalizacija treh bank NLB, NKBM, Abanka bo znašala 3,012 milijard evrov. Vlada želi NLB dokapitalizirati z 1,551 milijarde evrov, NKBM z 0,87 milijarde evrov in Abanko z 0,591 milijarde evrov. Likvidacija Probanke in Factor banke bo stala 445 milijonov evrov.
- Z dokapitalizacijo treh bank bo svoje premoženje izgubilo tudi 99.800 delničarjev. Daleč največje izgube bodo z razlastitvijo utrpeli mali delničarji Nove KBM, ki jih je še vedno kar 96.770. Nekaj manj kot 2000 delničarjev ima NLB, dobrih 1000 pa Abanka Vipa. Po neuradnih izračunih bo razlastitev sedanjih lastnikov NKBM samo državljanom zadala za kar okoli 150 milijonov evrov izgub.
- Soglasju EU za dokapitalizacijo bo sledil prenos slabih naložb bank na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma tako imenovano slabo banko. Banke bodo v zameno dobile obveznice, ki jih bo s poroštvom države izdala DUTB.
- Prvi prenos slabih naložb bodo že letos opravili pri NLB in NKBM. Prenos z Abanke bo sledil v prvem četrtletju prihodnjega leta. Za ostale banke, v katerih bo ugotovljen kapitalski primanjkljaj, bo centralna banka določila rok, do katerega bodo morali njihovi lastniki poskrbeti za ustrezno višino kapitala.
- Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec med briefingom za medije 12. decembra:
Sanacija bank še ni zagon gospodarstva. Je nujni pogoj, ne zadostni. Če vladni ukrepi ne bodo zagnali gospodarstva, bomo sanacijo morda morali ponoviti.
- Minister za finance Uroš Čufer med briefingom za medije 12. decembra:
Poleg sanacije bank, se moramo sedaj zelo sistematično lotiti razdolževanja podjetij. Slaba banka bo imela finančno zalednje, s katerim bo lahko prestrukturirala terjatve (podjetja). Pred tem banke pogosto niso mogle razdolžiti podjetij, ker bi s tem ogrozile sebe. Prestrukturiranje podjetij je prva in nujna stvar. Druga je vprašanje javnih podjetij.
- Zahtevana donosnost na slovenske obveznice se na sekundarnem trgu še naprej občutno znižuje in je danes upadla pod pet odstotkov. Nazadnje je bila pod to mejo sredi marca letos. Donos na državne obveznice z dospelostjo leta 2024 je bil tako na elektronski borzi MTS ob 13. uri pri 4,99 odstotka oz. 0,10 odstotne točke pod izhodiščem.
