Usoda begunjskega Elana, nekoč enega od paradnih konjev slovenskega gospodarstva, znova visi na nitki. Potem ko so državni lastniki že konec lanskega leta z londonskim finančnim skladom Argus Capital uskladili podrobnosti o prodaji Elana, so se Britanci zdaj nepričakovano umaknili iz posla.
Kot uraden razlog so v Argus Capitalu navedli slabše poslovne rezultate Elana, čeprav so se prihodki pri zimskem programu v prvem četrtletju zvišali za okoli pet odstotkov, Skupina Elan pa naj bi po nerevidiranih podatkih brez upoštevanja avstrijske hčerinske družbe lani poslovala z dobičkom. Za pojasnila v Argus Capitalu včeraj niso bili dosegljivi, po neuradnih informacijah pa naj bi do Elana ohladili zaradi tveganj, povezanih z vračilom desetih milijonov evrov nedovoljene državne pomoči, ter še vedno nerešene tožbe, ki jo je proti Elanu že pred leti vložil njegov nekdanji predsednik uprave Uroš Korže. Dodatno tveganje za Elan predstavljajo tudi jamstva za posojila avstrijske hčerinske družbe Elan Sportartikel iz Brnca, ki se je znašla v resnih težavah.
Z vstopom Argus Capitala bi se Elan rešil velikega dela težav, saj bi lastniki (PDP, Kapitalska družba in Triglav Naložbe) namesto kupnine dejansko prejeli le vrnjeno državno pomoč, po neuradnih informacijah pa naj bi bil tudi Korže zdaj pripravljen pristati na plačilo zneska, nižjega od 3,5 milijona evrov, ki mu ga je prisodilo prvostopenjsko sodišče. V zadnjih tednih naj bi jim v Elanu že uspelo izpogajati tudi rešitev, po kateri bi jim Gorenjska banka odobrila dodatnih 1,7 milijona evrov garancij, avstrijska hčerinska družba pa bi namesto v stečaju končala v nadzorovani likvidaciji. Prav zaradi tega je odločitev upravnega odbora Argus Capitala še toliko bolj nerazumljiva – še posebno ker naj bi se tudi strokovne službe Argus Capitala nagibale k nadaljevanju posla,
Umik sklada utegne imeti veliko več negativnih posledic za Elan kot za njegove lastnike, ki so morali naložbo v begunjsko družbo v zadnjih letih že večkrat oslabiti. Brez vstopa Argus Capitala, ki bi po nakupu Elan dokapitaliziral z desetimi milijoni evrov, nobeden od omenjenih dogovorov ni realen.
Kakšne ukrepe bodo zaradi nepričakovane odločitve Argus Capitala sprejeli, izvršna direktorica PDP (dvotretjinski lastnik Elana) Metka Kandrič včeraj ni želela komentirati. Nadzorni svet Elana pa je na včerajšnji popoldanski seji sprejel sklep, da se prodajni postopki kljub umiku Argus Capitala nadaljujejo. Ali to pomeni, da bodo zdaj poskusili obnoviti pogajanja z enim od preostalih treh investitorjev, ki so konec leta 2011 oddali nezavezujočo ponudbo, za zdaj še ni znano. Toda lastniki za ponovitev prodajnih postopkov ali pripravo rezervnih scenarijev nimajo na voljo več veliko časa, saj bo morala država evropski komisiji do konca junija poročati, kaj je z izterjavo nedovoljene državne pomoči. Elan bi moral državi sicer že pred meseci vrniti deset milijonov evrov, vendar je država začasno zadržala izterjavo. Če bi moral Elan vrniti državno pomoč, pred tem pa ne bi bila izvedena dokapitalizacija, bi to lahko resno ogrozilo likvidnost družbe, ki bi se utegnila znajti celo v insolvenčnih postopkih.
Ker Elan za leto 2012 še ni objavil letnega poročila, podatki o lanskoletnih rezultatih še vedno niso znani. Kot pojasnjujejo v Elanu, pa so v prvem letošnjem četrtletju poslovali v skladu z načrti, kljub neugodnim razmeram na trgu pa je stanje novih naročil smuči višje kot v enakem lanskem obdobju, rast beležijo tudi v diviziji vetrne energije, medtem ko so naročila za plovila na lanskoletni ravni. »Glede na preliminarne rezultate prvega četrtletja in glede na trenutno stanje naročil za leto 2013 pričakujemo rast prihodkov ter pozitivni operativni poslovni izid,« so sporočili iz družbe, kjer pa načrtov podrobneje niso želeli pojasniti.
