Evropska politika je med reševanjem Cipra z načinom pogajanj in izjavami v javnosti dosegla novo dno, kamor ji je izdatno pomagal nizozemski finančni minister in vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem. Do nedavnega povsem neznani politik, nekoč zaposlen na kmetijskem ministrstvu, namreč ni izbiral besed, ko je pred evropsko in svetovno javnostjo razglabljal o Cipru kot o novem modelu za reševanje bank v zadolženih državah. Čeprav je svoje besede kasneje večkrat preklical, je bila škoda že narejena.
Za paniko dovolj le nekaj neprevidnih besed
Ne pozabimo, reševanje Cipra je odprlo precej občutljivih tem o varnosti bančnih vlog vlagateljev in varčevalcev, med katerimi jih bo veliko ostalo brez več deset ali celo več sto tisoč evrov. Dijsselbloem se v politični šoli očitno še ni naučil ugrizniti v jezik: »Če je banka podvržena tveganjem, bi se morali vprašati, kako bo ukrepala. Kaj lahko naredi, da se dokapitalizira?« je sporočal Nizozemec svoja razmišljanja in nadaljeval razlagati prihodnji način reševanja bank: »V kolikor se banki ne bi uspelo dokapitalizirati, se bomo morali pogovoriti z delničarji in lastniki obveznic ter jih prositi, da pomagajo dokapitalizirati banko. Če to ne zadošča, je treba v dokapitalizacijo vključiti tudi nezavarovane depozite.«
Z Dijsselbloemom se lahko identificira še marsikateri slovenski ekonomist ali politik, ki po nepotrebnem straši državljane in tudi finančne trge, v izjavah tujim medijem pa sporoča, da je Slovenija pod taktirko nove vlade, ki želi zagnati gospodarstvo z višjimi izdatki, kar pomeni iskanje dragih posojil v tujini, obsojena na iskanje mednarodne pomoči. »Vsi se moramo zavedati teže svojih besed, še posebno tisti, ki so imeli vpogled v javne finance ali so jih celo kreirali,« je včeraj opozorila premierka Alenka Bratušek in dejala, da lahko negativne izjave močno vplivajo na to, kako nas gledajo finančni trgi in tujina. »Primerjava Slovenije s Ciprom ni primerna. Vloge v bankah so varne, panika ni potrebna,« je poudarila. Pritrdil ji je tudi prvi mož največje slovenske banke NLB Janko Medja, ki je zagotovil, da so depoziti v NLB varni. Hkrati je priznal, da občutijo posledice nepremišljenih sporočil iz tujine tudi slovenske banke. Tudi v NLB so namreč v zadnjih dneh opazili kakšnega komitenta, ki je dvignil svoj depozit in ga odnesel domov. Psihološkega učinka strahu občanov pred izgubo denarja, ki ga imajo v bankah, ter posledično dvigov z bank zaradi ciprske krize v tej fazi sicer v NLB še ne morejo oceniti. Naj ob tem omenimo, da jamči za vse vloge državljanov do višine 100.000 evrov v primeru propada katere od bank država.
V Avstriji z uradno prijavljenimi računi že 2000 oseb
Na Dnevniku lahko na drugi strani potrdimo, da se je strah nalezel vsaj v nekaj naših bralcev, ki jih zanimajo pogoji za prenos bančnih vlog v bližnje države, tudi Avstrijo. Ali načrtom botruje skrb za vloge v slovenskih bankah ali dejstvo, da je bančna vloga v Avstriji še vedno tajna, sicer ni znano. V Avstriji je imelo po podatkih Davčne uprave RS (Durs) že konec minulega leta uradno prijavljene bančne račune skoraj 2000 fizičnih oseb, slovenskih davčnih zavezancev. Še konec leta 2010 je imelo prijavljene račune v sosednji državi manj kot 900 fizičnih oseb. V Luksemburgu, edini evropski državi, ki poleg Avstrije še vztraja pri mehanizmu davčnega odtegljaja in ne pri avtomatski izmenjavi podatkov, je račune lani prijavilo 254 fizičnih oseb, leta 2010 pa 184.
Imetniki bančnih računov v omenjenih dveh državah so v zameno za anonimnost sicer višje obdavčeni. Na dohodke od bančnih in hranilniških obresti plačajo v skladu z evropsko direktivo namreč 35-odstotni davek, medtem ko bi jim Slovenija obresti obdavčila po 25-odstotni davčni stopnji, pred letošnjim letom po 20-odstotni. Avstrija večji del pobranega davka, 75 odstotkov, nakaže državi komitenta in tako je Sloveniji v letu 2011 – višja, 35-odstotna davčna stopnja je začela veljati sredi leta – nakazala 1,42 milijona evrov. V letu 2010 je Avstrija po isti metodi davčnega odtegljaja Sloveniji nakazala 1,18 milijona evrov. Čeprav se je število uradno prijavljenih bančnih računov v Avstriji več kot podvojilo in je polovico leta veljala za kar 15 odstotnih točk višja davčna stopnja kot v letu 2010, avstrijsko nakazilo slovenski davčni upravi lani ni bilo znatno višje. Luksemburg je Sloveniji leta 2011 nakazal dobrih 52.000 evrov, leta 2010 pa 40.000 evrov.
