Predsednica vlade Alenka Bratušek je včeraj zatrdila, da se ne bo vmešavala v postopek izbire predsednika uprave Luke Koper.

S tem so vrata do tega položaja na stežaj odprta državnemu sekretarju iz njenega kabineta Gašparju Gašparju Mišiču. Ta se je včeraj skupaj s preostalima kandidatoma – aktualnim predsednikom uprave Bojanom Brankom in vodjo avtomobilskega terminala v Luki Gregorjem Beličem – predstavil nadzornemu svetu, ki bo o novem prvem možu Luke Koper odločal v ponedeljek. V želji, da bi očaral nadzornike, naj bi Mišič večji del svoje predstavitve utemeljil kar s podatki o resoluciji o razvoju slovenske logistike, ki pa dejansko ni njegovo delo, temveč delo Aleša Groznika in Jožeta Damjana z ljubljanske ekonomske fakultete.

Mišič je po dostopnih podatkih sicer edini kandidat, ki ne prihaja iz upravljalca koprskega pristanišča, saj se je iz igre za prvi stolček v Luki Koper kar sam izločil predsednik uprave Intereurope Ernest Gortan, ki k svoji kandidaturi ni dal soglasja. »Trenutno ne razmišljam, da bi prevzel vodenje Luke Koper, saj imam še leto dni mandat v Intereuropi,« nam je dejal Gortan, ki po neuradnih informacijah ni želel posoditi imena za dajanje legitimnosti vnaprej odločeni tekmi za prvega moža Luke. Soglasja prav tako niso dali štirje zaposleni v Luki, ki so jih nadzorniki evidentirali kot možne kandidate.

Ne zdi se ji primerno, a vmešavala se ne bo

Bratuškovi smo včeraj o kandidaturi Gašparja Gašparja Mišiča zastavili več vprašanj. Med drugim nas je zanimalo, kaj o njej meni, kdaj jo je državni sekretar o tem obvestil in ali ima po njenem Mišič, sicer dolgoletni lastnik nepremičninske družbe na Obali, dovolj izkušenj za vodenje velikih gospodarskih sistemov. Premierka nam je odgovorila, da je za Mišičeve ambicije v Luki Koper izvedela iz medijev. Obenem je zatrdila, da »se v posamezne kadrovske zadeve podjetij, v katerih ima država lastniške deleže, ne vmešava«. Poudarila je le, da je z Mišičem »opravila pogovor, na katerem mu je povedala, da se ji ne zdi primerno, da državni funkcionarji, dokler opravljajo politične funkcije, kandidirajo za takšne položaje«.

Iz pojasnil predsednice vlade je tako mogoče razbrati, da vsaj za zdaj ne namerava uporabiti vzvodov svojega vpliva za morebitno preprečitev daleč najbolj političnega imenovanja v državnem gospodarstvu v času njene vlade. Spomniti namreč velja, da je bil Mišič na volitvah leta 2011 kot član Pozitivne Slovenije izvoljen za poslanca. Že kmalu po tem, ko je po letošnji zamenjavi vlade prešel v kabinet predsednice vlade, pa se je sam začel javno ponujati za predsednika uprave Luke Koper.

Pri tem se ni mogoče znebiti vtisa, da pojasnila Bratuškove o »odločitvi, ki je v pristojnosti nadzornega sveta Luke Koper«, mejijo na cinizem. Kot predsednica vlade je namreč imela še kako aktivno vlogo pri nekaterih kadrovskih odločitvah (izbiranje nadzornikov NLB). Četudi Mišičevega pohoda na vrh Luke Koper formalno res ne more preprečiti, bi lahko njegovo početje obsodila s konkretnejšo javno gesto: predlogom za Mišičevo izključitev iz stranke, takojšnjo razrešitvijo s položaja državnega sekretarja ali celo prijavo komisiji za preprečevanje korupcije, ki bi lahko preiskala, kolikšno začetno prednost je Mišiču pri kandidaturi morda prinesla posetnica z glavo premierkinega kabineta. Iz virov blizu Bratuškove je bilo sicer včeraj mogoče slišati, da so se njeni odnosi z Mišičem že pred meseci ohladili, državni sekretar pa domnevno v prostorih kabineta sploh več ne opravlja sestankov. A četudi Bratuškovi Mišičev odhod celo ustreza, je cena zanj – vsaj po kriterijih politične higiene pri vodenju državnih družb – krepko previsoka. Mišič za pojasnila včeraj ni bil dosegljiv.

Spet 6:3, tokrat za Mišiča?

»Nadzorni svet je sestavil seznam lastnosti, ki jih pričakujemo od novega predsednika uprave, in na podlagi tega oblikoval tudi nabor možnih kandidatov,« je po včerajšnji seji dejal predsednik nadzornega sveta Luke Koper Dino Klobas. Slednji sodi v kvoto nadzornikov, ki naj bi bili po neuradnih informacijah naklonjeni Mišiču. Poleg treh predstavnikov zaposlenih naj bi bila v njej še Sabina Mozetič iz Mestne občine Koper, ki ji županuje Boris Popovič, in domnevno tudi Nikolaj Abrahamsberg (DeSUS). Roke za Mišiča po nekaterih napovedih naj ne bi dvignili Vinko Može, Andrej Godec (oba SD) in predsednik upravnega odbora Avtotehne Jordan Kocjančič.

Kakšni so bili ključni kriteriji pri iskanju novega predsednika uprave, Klobas včeraj ni pojasnil. »Nismo določili kriterijev, ki bi jih morali izpolnjevati vsi kandidati, saj je slovenski prostor zelo omejen,« je povedal. Čeprav naj bi poleg Gortana povabilo za vložitev kandidature zavrnili še nekateri povabljeni kadri, Klobas za objavo javnega razpisa za imenovanje novega predsednika uprave Luke Koper ne vidi nobene potrebe. »Nočemo prehitro potegniti zaključkov. Če se izpolnijo nekateri pogoji, se lahko kateri od kandidatov tudi premisli in kljub prvotnemu negativnemu odgovoru poda soglasje za kandidaturo,« je odgovoril Klobas in poudaril, da z objavo javnega razpisa niso želeli izgubljati časa, saj Bojanu Branku mandat vršilca dolžnosti predsednika uprave poteče že čez dobra dva tedna.