Upravi NLB in Nove KBM pod vodstvom Janka Medje in Aleša Hauca ter predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko bodo jutri na Dunaju odločali o usodi največjega slovenskega trgovca. Z Agrokorjem Ivice Todorića se bodo namreč pogajali o znižanju kupnine in spremembi pogojev za nakup Mercatorja, četudi imajo že zdaj v rokah zavezujočo pogodbo, po kateri bi morala hrvaška skupina za delnico plačati 120 evrov.
Kot smo razkrili minuli teden v Dnevniku, je Agrokor pred kratkim lastnikom poslal novo ponudbo, v kateri jim za delnico Mercatorja ponuja le še 80 evrov, v zameno za nižjo kupnino pa bi trgovca dokapitaliziral z 225 milijoni evrov. To ponudbo je konzorcij največjih lastnikov Mercatorja zlasti zaradi nasprotovanja Pivovarne Laško zavrnil. Toda kljub temu se bodo lastniki z Agrokorjem, ki še vedno nima zagotovljenega denarja za prevzem, znova usedli za pogajalsko mizo. Po navedbah naših virov naj bi želeli ceno za delnico v novih pogajanjih znižati na 105 evrov. To bi Agrokorju prevzem največjega slovenskega delodajalca, od katerega je odvisen tudi velik del slovenske prehrambne industrije, pocenilo za skoraj 60 milijonov evrov.
Toda predsednica vlade Alenka Bratušek je jasna. Čeprav pravi, da Mercator prodajajo njegovi lastniki, torej banke, obenem poudarja, da so ti lastniki za svoja dejanja tudi odgovorni. »Stališče predsednice vlade je, da se morajo že podpisani dogovori spoštovati. Spreminjanje pravil sredi igre ni dobra osnova za korektno speljan posel,« so nam včeraj še povedali v kabinetu Bratuškove. Do novih pogajanj z Agrokorjem so kritični tudi v SD pod vodstvom Igorja Lukšiča, kjer poudarjajo, da ne podpirajo »brezglave razprodaje premoženja države«. »Vsi, ki na strani prodajalcev vodijo posel, bi morali še zlasti zdaj ponovno premisliti, kakšne cilje bodo s to prodajo lahko dosegli. Pri tem vodilo ne sme biti samo razdeljevanje čim višjih provizij, temveč dolgoročni interes države,« so opozorili in dodali, da se »ponovno jasno izkazuje dejstvo, da so pravi kupci le tisti, ki imajo v resnici tudi denar«. Predsednik Državljanske liste Gregor Virant nam včeraj na naša vprašanja ni odgovoril, zaradi službene poti pa prav tako ne predsednik DeSUS Karl Erjavec.
Da ne more vplivati na prodajo največjega slovenskega delodajalca, se vlada tokrat ne more več izgovarjati, saj je od konca lanskega leta država edina lastnica obeh največjih slovenskih bank, ki imata v lasti petino lastništva Mercatorja. Hkrati je prek podržavljenih bank, Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in državnih podjetij tudi 44-odstotna lastnica Skupine Laško, ki ima v lasti četrtino Mercatorjevega lastništva. Znižanje kupnine za Mercator bi še najbolj prizadelo prav Pivovarno Laško, vendar to po novem ni več problem NLB in NKBM. Ti sta namreč svoje delnice in posojila Laškemu že prenesli na DUTB, medtem ko naj delnic in posojil Mercatorju ne bi prenesli na tako imenovano slabo banko.
Po tem, ko se je sredi lanskega leta zaradi suma zlorabe notranjih informacij pri trgovanju z delnicami Mercatorja skupaj z Unicredit banko znašel v kriminalistični preiskavi, se je Medja iz poslov, povezanih s slovenskim trgovcem, na zahtevo nadzornikov uradno izločil. Toda po neuradnih informacijah naj bi še vedno sodeloval pri pogovorih z Agrokorjem. To nam je potrdilo več sogovornikov iz vrst prodajalcev Mercatorja, a v NLB to zanikajo. »Predsednika uprave je nadzorni svet NLB s sklepom umaknil od posla prodaje Mercatorja in mora svojo odločitev spremljati tudi v praksi. Če predsednik uprave krši sklepe nadzornega sveta, pa mora nadzorni svet banke sprejeti konsekvence,« je bila jasna Bratuškova, podobno stališče pa imajo tudi v SD. »Ko bodo nadzorniki NLB presodili, da je čas za razpravo o predsedniku uprave, pričakujemo, da se je bodo tudi primerno lotili,« so nam povedali.
