S&P opaža rastoča tveganja pri uresničevanju politik za reševanje gospodarskih in proračunskih pritiskov, kar omejuje sposobnost Slovenije za uresničevanje ukrepov za krepitev bančnega sistema, javnih financ in gospodarske rasti.

Bonitetna hiša ocenjuje, da se bo slovenski dolg letos zaradi državne pomoči bankam povečal za med tri do štiri milijarde evrov. Javni dolg naj bi do konca letošnjega leta tako narasel na 59 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), nato pa celo prekoračil 60 odstotkov BDP, kar je nad za letos pričakovanimi 53 odstotki BDP.

Vendar pa se bo proračunski primanjkljaj zaradi reform, med katerimi S&P izpostavlja petodstotno znižanje plač v javnem sektorju, letos znižal na okrog tri odstotke. Primanjkljaj se je na račun fiskalne konsolidacije v letu 2012 že znižal na štiri odstotke BDP, potem ko je v 2011 znašal 6,4 odstotka.

Bonitetna agencija pričakuje nadaljnjo fiskalno konsolidacijo, v srednjeročnem obdobju pa so ob že uveljavljeni pokojninski reformi potrebne nove, med drugim reforma trga dela in zdravstvena reforma, ki bodo izboljšale obete za zaposlovanje in znižale pritiske na socialno blagajno. Samo tako bo slovensko gospodarstvo postalo bolj prožno.

V S&P poudarjajo, da bonitetna ocena temelji na predpostavki, da je slovensko gospodarstvo odprto in razmeroma bogato (bonitetna hiša ocenjuje, da je BDP na prebivalca lani znašal 22.700 dolarjev) ter da v tem desetletju ne bo beležilo neuravnoteženega salda s tujino.

Znižanje bonitetne ocene Slovenije ekonomistov ni presenetilo

Znižanje bonitetne ocene Slovenije s strani agencije Standard&Poor's (S&P) ekonomistov ni presenetilo. Tako Jože P. Damijan kot Matej Lahovnik pravita, da je bilo to pričakovano in da je padec bonitete odraz politične krize v državi.

Damijan je za STA poudaril, da bonitetne agencije in finančni trgi zaradi politične krize v Sloveniji pričakujejo zaustavitev reformnega zagona. Znižanju s strani S&P bosta po njegovi oceni sledili tudi znižanji s strani agencij Moody's in Fitch.

Preostali dve bonitetni agenciji bi utegnili boniteto Slovenije znižati v roku prihodnjih dveh tednov, ko bo Statistični urad RS objavil podatke o rasti v zadnjem četrtletju 2012. Kot opozarja Damijan, bo zmanjšanje bruto domačega proizvoda (BDP) namreč večje od 2,4 odstotka, kot so ga napovedovale domače in tuje institucije. "Osebno pričakujem padec lanskega BDP za okrog tri odstotke," je dejal.

Damijan ob tem poudarja, da se lahko bonitetne ocene Slovenije vsaj stabilizirajo, če slovenski politiki uspe hitro stabilizirati političen položaj, denimo z vzpostavitvijo kredibilne projektne vlade. Vendar mora takšno vlado voditi kredibilna oseba z izkušnjami iz gospodarstva in financ, vlada pa mora nadaljevati s ključnimi zastavljenimi reformami. To je s sanacijo bank prek slabe banke ter z reformo trga dela.

Če ta dva pogoja ne bosta izpolnjena, utegne Slovenija letos doživeti znižanje bonitetne ocene na raven "junk". "To pa vemo, kaj pomeni," je opozoril Damijan.

Lahovnik pa je za STA dejal, da je v razmerah sedanje politične krize in z njo povezane negotovosti veliko vprašanje, ali in pod kakšnimi pogoji se bo Sloveniji uspelo zadolžiti za štiri milijarde evrov, ki jih potrebuje za sanacijo bančnega sistema preko koncepta t.i. slabe banke, poleg tega pa nam sredi leta zapade še okrog 1,6 milijarde evrov državnega dolga.

"Pričakujemo lahko, da bodo zaradi politične krize stroški refinanciranja državnega dolga ustrezno višji. V tem trenutku tudi ni jasno, ali bo morebitna nova vlada in nova koalicija sploh še zagovarjala koncept sanacije bančnega sistema preko modela slabe banke ali pa bodo predlagali staro rešitev neposrednih dokapitalizacij," izpostavlja Lahovnik.

Za povprečnega tujega investitorja so tako trenutne razmere v Sloveniji precej bolj tvegane kot v začetku leta, ko je po sprejetju pokojninske reforme in odločitve glede načina sanacije bančnega sistema kazalo celo na izboljšanje bonitetne ocene, poudarja.

Lahovnik se boji, "da tudi sedanje zmedeno iskanje potencialnega novega mandatarja po principu iskanja 'zajca iz klobuka' v očeh tujih investitorjev zbuja samo še dodatno negotovost in tveganje". Dosedanja koalicija nima več večine v DZ, nova se nikakor ne uspe sestaviti, zaradi zapletenega ustavnega in volilnega sistema pa je pot do nove vlade preko volitev dolga in nepredvidljiva. "V takšnih razmerah pa je morebitno investiranje v slovensko gospodarstvo zelo tvegano," ocenjuje Lahovnik.

Vseeno se pričakuje reformni napredek

Zaupanje bonitetne agencije v kreditno sposobnost Slovenije pa bi v prihodnje lahko omajale šibke gospodarske napovedi (po ocenah S&P naj bi BDP na prebivalca v obdobju 2013-2015 znašal 0,7 odstotka), otežen dostop slovenskih bank do finančnih virov na mednarodnih trgih in rastoči javni dolg.

Medtem ko je S&P znižala bonitetno oceno Slovenije, pa je obete iz negativnih spremenila v stabilne. Kljub trenutni upočasnitvi sprejemanja reform, ki je povezana s politično krizo, bonitetna agencija v srednjeročnem obdobju pričakuje reformni napredek. V S&P tudi ne pričakujejo, da bo morala Slovenija zaprositi za pomoč iz stalnega evropskega mehanizma.

S&P je oceno kreditnega dolga Sloveniji nazadnje znižala v začetku avgusta lani, in sicer za eno stopnjo, z A+ na A, obete za naprej pa ohranila negativne. Že novembra je agencija napovedala možnost novega znižanja bonitetne ocene za eno ali več stopenj, če bi se sposobnost države za izvedbo ključnih reform zmanjšala oz. če bi politična negotovost spodjedla dinamiko njihovega izvajanja.

V začetku avgusta lani sta bonitetno oceno Sloveniji znižali tudi agencija Moody's in Fitch. Moody's jo je državi zaradi poslabšanja razmer v bančnem sistemu takrat znižal za tri stopnje (z A2 na Baa2), Fitch pa za eno stopnjo (z A+ na A oz. A na A-). Znižanjem so sledile nižje ocene kreditne sposobnosti nekaterih podjetij in bank v državni lasti.