Agrokor Ivice Todorića bo moral na četrtkovem sestanku s konzorcijem največjih Mercatorjevih delničarjev naposled dokazati, ali sploh ima denar za prevzem največjega slovenskega trgovca. Le v tem primeru naj bi se bili ti z njim sploh pripravljeni (ponovno) pogajati o spremembi pogojev prodaje Mercatorja. Razkritje virov financiranja so od Agrokorja že večkrat zahtevale tudi Mercatorjeve banke upnice, s katerimi se hrvaška skupina že več mesecev pogaja o financiranju združene družbe, vendar v hrvaški skupini svojih financerjev – če jih sploh imajo – doslej niso želeli razkriti.
Kot smo razkrili v Dnevniku, je Agrokor prek ING (ta za lastnike vodi prodajne postopke) pred kratkim poslal novo ponudbo, v kateri za delnico Mercatorja namesto 120 evrov ponuja le še 80 evrov, z 225 milijoni evrov pa bi dokapitalizal slovenskega trgovca. Toda čeprav naj bi bili novi pogoji za NLB pod vodstvom Janka Medje in Novo KBM, ki jo vodi Aleš Hauc, sprejemljivi, je konzorcij spremenjeno ponudbo zavrnil. Z njo naj se namreč ne bi strinjali v Pivovarni Laško, NFD Holdingu in v nekaterih manjših bankah. A kljub temu naj bi se lastniki odločili, da z Agrokorjem znova sedejo za pogajalsko mizo, po neuradnih informacijah pa naj bi bila za večino članov konzorcija sprejemljiva ponudba v višini okoli 105 evrov za delnico. V tem primeru bi se za Agrokor prevzem celotnega Mercatorja (v primerjavi s prvotno ponudbo) pocenil za nekaj več kot 56 milijonov evrov.
A še pred sprejemom morebitne nove ponudbe bi moral konzorcij Mercatorjevih lastnikov z najmanj 75-odstotno večino razveljaviti sedanjo ponudbo, ki je še vedno veljavna. To pa brez soglasja Skupine Laško pod vodstvom Dušana Zorka ni mogoče. Poleg tega bi morale uprave lastnikov Mercatorja za sklenitev nove pogodbe dobiti tudi soglasje svojih nadzornikov, upravi Banke Koper in Hypo banka pa tudi soglasje matičnih bank. Pivovarna Union bi poleg tega morala dobiti novo soglasje delničarjev, pri čemer ne moremo izključiti, da bo Zorko odločitev tokrat prenesel na delničarje Laškega. Toda če se je lani država lahko izgovarjala, da nima vpliva na prodajo Mercatorja, sedaj tega izgovora nima, saj je od konca lanskega leta uradno edina lastnica NLB, NKBM, Abanke in Probanke. Prek podržavljenih bank, Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), Kapitalske družbe in Zavarovalnice Triglav ima država v svoji lasti tudi skoraj 44 odstotkov vseh delnic Pivovarne Laško in brez upoštevanja vpliva v Laškem petino lastništva Mercatorja. Zbiranje soglasij za sklenitev nove pogodbe z Agrokorjem bi prodajo Mercatorja vsekakor zavleklo za vsaj še nekaj mesecev, vprašanje pa je, ali bi s prodajo soglašali tudi nadzorniki NLB. Sredi lanskega leta je sicer Medja sporazum podpisal brez soglasja nadzornega sveta, saj je le kratek čas pred tem država zamenjala celotni nadzorni svet banke, novi nadzorniki pa niso imeli še niti svoje prve seje.
Še vedno pa ni znano, ali Agrokor zgolj pripravlja teren za svoj odstop od ponudbe za nakup Mercatorja brez plačila pogodbene kazni ali pa si kupuje prepotreben čas za zbiranje kapitala za prevzem slovenskega trgovca. S svojo novo ponudbo pa je Todorić vsekakor dosegel enega od svojih namenov. Zaradi zadnjih zapletov naj bi se namreč v zadnjem tednu upočasnilo oziroma zaustavilo tudi pridobivanje potrebnih soglasij za sklenitev dogovora o dolgoročnem reprogramu posojil Mercatorju. Čeprav naj bi upravi Mercatorja doslej uspelo dobiti že večino potrebnih soglasij bank upnic, naj bi namreč sedaj nekatere banke pred podpisom dogovora želele počakati na razplet dogajanj. Načelni dogovor o reprogramu posojil, ki ga je z bankami konec lanskega leta sklenila uprava Mercatorja pod vodstvom Tonija Balažiča, vsekakor ni bil všeč Agrokorju. Tako imenovana klavzula »change of control«, ki bankam omogoča zahtevati takojšnje poplačilo posojil v primeru spremembe lastništva, namreč ni edina varovalka, s katero so se zavarovali bankirji. Po podatkih iz letnega načrta Mercatorja za letošnje leto so se v družbi z bankami dogovorili za znižanje obrestne mere na okoli 2,5 odstotka. Toda v primeru spremembe lastništva naj bi imele banke možnost zahtevati tudi plačilo dodatnih obresti za nazaj. To pa ne ugaja Agrokorju, ki se z bankami že več mesecev neuspešno pogaja o financiranju združenega trgovca.
