Izbrani kupec Rimskih term, ki se mu za vsega 8,5 milijona evrov obeta lastništvo enega največjih, najnovejših in najdražjih zdraviliških kompleksov v državi, kupnine še ni nakazal. Medtem ko so zaposleni predvsem zadovoljni, da so kljub stečaju družbe obdržali delovna mesta, pa so na drugi strani mnogi prepričani, da zgodba o turističnem biseru ob reki Savinji še zdaleč ni končana.
Rimske terme, katerih investicijska vrednost je znašala slabih 42 milijonov evrov, je stečajni upravitelj Boris Dolamič na javni dražbi novembra lani prodal podjetju Terme resort. Tega prek češkega podjetja Arsenij – Plus obvladuje ruski poslovnež Valerij Arakelov, ki je bil edini ponudnik za nakup zdravilišča. Rok za plačilo kupnine se mu po naših informacijah izteče 3. marca, in če jo bo poravnal, bo postal lastnik treh zdraviliških dvorcev, Rimskega, Zdraviliškega in Sofijinega, skupaj s pripadajočimi zemljišči. V last bo dobil tudi 30-letno koncesijo za odvzem podzemne vode in koncesije za opravljanje zdraviliške dejavnosti, podpisane z ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V 8,5 milijona evrov kupnine pa je vključen tudi okoli 23 hektarjev velik park zgodovinskega pomena, ki obdaja zdraviliški kompleks.
Se v parku Rimskih term res skrivajo parcele za privilegirane?
Park, ki je sicer razdeljen na 30 parcel, so v premoženje Rimskih term vključili šele leta 2006, ko je s parkom družbo dokapitalizirala država. Ta se je leta 2004 namreč odločila, da zdravilišče v Rimskih Toplicah oživi, deset let kasneje pa vse kaže, da država ne bo le ostala praznih rok, ampak v projektu poleg tega izgubila milijone. Od Rimskih term namreč država zahteva vračilo 6 milijonov evrov državnih sredstev in tri milijone evrov evropskih sredstev.
Ob tem so se pojavile še informacije, da naj bi bile posamezne parcele v okviru parka že dlje časa rezervirane za izbrance. Predsednik civilne iniciative, ki si je leta močno prizadevala za obnovo Rimskih term, Drago Zupan nam je pojasnil, da so bili s temi informacijami seznanjeni tudi v iniciativi, zato so jih preverili na občini Laško. Pojasnili so jim, da v urbanističnem in zazidalnem načrtu spremembe za park okoli Rimskih term niso predvidene, so jim pa hkrati potrdili, da bi se hiše dejansko lahko gradile tam, kjer so v preteklosti že bile. Takšnih parcel naj bi bilo šest ali sedem. A za vsak poseg bi morebitni izbrani vlagatelj potreboval soglasje zavoda za naravno dediščino. Zupan je zatrdil, da bodo v iniciativi naredili vse, da se park zavaruje.
Kakšne načrte ima novi potencialni lastnik Rimskih term, podjetje Terme resort, nam ni uspelo preveriti. Uradnega zastopnika podjetja Marjana Kolarja iz Medvod, ki ima na svojem naslovu prijavljeno tudi podjetje Tesarstvo Domadeko, nam namreč ni uspelo priklicati. Na sedežu podjetja Terme resort na Verovškovi ulici v Ljubljani telefonske številke ni, na sedežu podjetja Tesarstvo Domadeko pa se na naše klice niso odzvali.
Banke skoraj leto dni čakale na mesto v upniškem odboru
Čeprav so Rimske terme edino podjetje, ki je ostalo delujoče tudi v postopku stečaja, bi kljub temu težko dejali, da jim je s tem uspelo za upnike iztržiti več. Kot izhaja iz načrta finančnega prestrukturiranja Rimskih term, je ob 41,9 milijona evrov investicijske vrednosti tržna vrednost kompleksa znašala 25 milijonov evrov, likvidacijska pa 12,5 milijona evrov. Čeprav so bile Rimske terme vseskozi delujoče podjetje, se je njihova likvidacijska vrednost, izračunana kasneje, znižala kar za štiri milijone evrov. Ob tem velja poudariti, da so banke, ki imajo zastavno pravico na nepremičninah term, vztrajale, da se premoženje na dražbi ponudi po ceni 14,7 milijona evrov. A sodišče, na katerem bdi nad stečajem Rimskih term sodnica Petra Giacomelli, je odločilo, da za prodajo soglasje ločitvenih upnikov ni potrebno. Avgusta lani je tako potrdilo izklicno ceno, ki sta jo predlagala Dolamič in upniški odbor in terme so bile prodane za 8,5 milijona evrov.
Ločitveni upniki svojih terjatev ne bodo dobili v celoti poplačanih, saj so banke prijavile za več kot 20 milijonov evrov terjatev, davčna uprava in Slovenski regionalno razvojni sklad pa za 2,8 milijona evrov. Zato so banke že od maja lani zahtevale, da se jih za razliko, to je nezavarovan del terjatev, vključi v upniški odbor. Skoraj leto dni je potrebovalo sodišče, da odloči o njihovi zahtevi, in v sredo jim je pritrdilo. Banke in davčna uprava so mesto v upniškem odboru tako dobile tri mesece po tem, ko je bilo premoženje Rimskih term že prodano na dražbi. Medtem je upniški odbor zdaj zahteval še glasovanje o razrešitvi Dolamiča. Upniški odbor vodi predstavnik Uniorja, ki je v zgodbo Rimskih term sicer vpleten že vsaj od leta 2005. V zahtevi po Dolamičevi razrešitvi se sklicuje na zahtevo ločitvenih upnikov, ki da so lastniki približno 90 odstotkov vseh terjatev v stečaju Rimskih term, a kljub temu ne gre prezreti, da jim izbire novega stečajnega upravitelja očitno ne bodo prepustili. Skupaj s predlogom za Dolamičevo razrešitev so namreč oblikovali tudi predlog za imenovanje novega stečajnega upravitelja, in če bo ta izglasovan, bo nad ostankom stečajne mase bdel Rok Sodin iz Slovenskih Konjic, le streljaj od Zreč, kjer je sedež Uniorja.
