Podatki o poslovanju bank v treh mesecih še niso znani, prav tako pa v Banki Slovenije tokrat v sporočilu za javnost niso postregli z nobeno število.
Poglabljanje recesije
Zapisali so, da na poslovanje podjetij in bank v prvih treh mesecih tako kot lani vplivajo poglabljanje recesije v območju evra, negotovost na mednarodnih finančnih trgih in dodatno znižanje domačega povpraševanja.
Visoka zadolženost podjetja omejuje pri dostopu do virov financiranja in novih investicijah. Recesija pa zavira nujne institucionalne in strukturne spremembe v podjetjih, ki bi vplivale na razdolževanje podjetij.
V teh razmerah se je v bankah kot največjih upnikih podjetij lani večji del leta nadaljevalo poslabševanje kakovosti kreditnega portfelja, a so se razmere v zadnjih mesecih po navedbah Banke Slovenije stabilizirale.
Hitrejše izločanje najmanj kakovostnih naložb
Banke tako nadaljujejo s prestrukturiranjem portfeljev in povečanjem deleža manj tveganih naložb. Vendar pa se je širjenje na manj tvegan in zadolžen sektor gospodinjstev zaradi zniževanja razpoložljivega dohodka in povečanja nezaupanja lani ustavilo.
Za učinkovitejše izboljševanje strukture bilanc bank je po prepričanju Banke Slovenije nujno hitrejše izločanje najmanj kakovostnih naložb. To banke lahko počnejo s pospešenim zaključevanjem stečajnih postopkov, z odpisi terjatev ali s prenosom slabih terjatev na eno od oblik slabe banke.
Na strani finančnih virov bank so večkratna zniževanja bonitetne ocene države in posledično nekaterih bank po navedbah Banke Slovenije dodatno otežila že tako omejen dostop do finančnih virov v tujini. Banke se zato usmerjajo k povečevanju deleža primarnih virov, torej denarnih vlog, ob nadaljnjem zniževanju razmerja med posojili in vlogami.
Zagotavljanje kapitalske ustreznosti s krčenjem kreditne aktivnosti prehodno povzroča negativne povratne učinke na gospodarsko dejavnost, zato je po prepričanju Banke Slovenije nujno nadaljevati z aktivnostmi za dokapitalizacijo bank in sanacijo slabih bančnih terjatev.
