Če je Janko Medja ob prevzemu vodenja NLB oktobra lani kot eno ključnih nalog nove uprave izpostavljal povrnitev zaupanja v banko, polletni rezultati poslovanja kažejo, da mu je spodletelo na celi črti. Tako matični banki NLB kot celotni skupini so se poslabšali domala vsi ključni kazalniki in Medji se manevrski prostor za iskanje krivde pri svojih predhodnikih močno oži.
Zaupanje komitentov močno upada
Res je, da ima v petem letu krize vse manj ljudi možnosti za varčevanje, a problem padanja obsega depozitov prebivalstva je v NLB izredno pereč. Samo od konca lanskega leta do konca letošnjega junija so gospodinjstva obseg depozitov v Skupini NLB namreč znižala za 332 milijonov evrov, na dobrih 6,1 milijarde evrov, gospodarstvo pa še za dodatnih dobrih sto milijonov evrov, na slabi dve milijardi evrov. Če država depozitov ne bi povečala za dobrih 400 milijonov, na nekaj več kot milijardo evrov, bi depoziti nebančnega sektorja skupine NLB v vsega šestih mesecih letošnjega leta upadli za slabe pol milijarde evrov.
Če je bilo bančništvo na drobno še pred kratkim generator velikega dela dobička največje slovenske bančne skupine, je to v prvi polovici leta upadlo. Prihodki banke, ki ji ga prinaša poslovanje komitentov z bančnimi karticami in uporaba bankomatov, so se v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani sicer zvišali za dobrih 300 milijonov evrov, a so se odhodki za opravnine za kartično poslovanje in uporabo bankomatov zvišali bolj, tako da so čiste opravnine iz tega naslova v enakem primerjalnem obdobju upadle za dobrih 700.000 evrov, na 10,4 milijona evrov. Z opravninami od transakcijskih računov komitentov je NLB v prvem polletju »zaslužila« slabih 17 milijonov evrov. Skupaj (še od plačilnega prometa, jamstev, investicijskega bančništva in podobno) so se čiste opravnine banke znižale za skoraj štiri milijone evrov, na 50,3 milijona, na ravni skupine pa za dobre tri milijone evrov, na 68,2 milijona.
Vsi kazalniki navzdol
Zaradi padanja depozitov gospodinjstev in gospodarstva ima banka, ki so ji vrata medbančnega trga v tujini že dolgo zaprta, na voljo vse manj sredstev za kreditiranje. Od konca lanskega leta do konca junija je Skupina NLB kreditiranje gospodarstva zmanjšala za 284 milijonov evrov, na 7,8 milijarde evrov, gospodinjstvom pa za slabih 20 milijonov evrov, na 2,8 milijarde evrov. Z zniževanjem kreditiranja se znižujejo tudi prihodki banke od kreditiranja nebančnega sektorja. Prihodki skupine od kreditiranja gospodarstva, gospodinjstev in države so se v prvi polovici leta glede na enako obdobje lani tako znižali za več kot 100 milijonov evrov, na slabih 220 milijonov. Po neuradnih informacijah naj bi k padcu obrestnih prihodkov prispevale tudi spremembe računovodskih standardov, saj naj bi v NLB po novem upoštevali zgolj obresti, ki so plačane, in ne tudi zgolj obračunanih obresti.
Na drugi strani je skupina NLB za obresti na depozite strankam, ki niso banke, plačala 90,3 milijona evrov, kar je več kot 22 milijonov evrov manj, kot je za obresti na depozite plačala v prvem polletju lani. Čiste obresti so se na ravni skupine znižale za 67 milijonov evrov, na 133 milijonov, na ravni banke pa za skoraj 50 milijonov, na slabih 85 milijonov evrov.
Poleg čistih opravnin in čistih obresti so se znižali tudi prihodki od dividend in iz finančnih poslov, čisti prihodki skupine pa so se v primerjavi s prvim polletjem lani zmanjšali za več kot polovico, s 415 na 199 milijonov evrov.
Nižanje stroškov ni sledilo padcu prihodkov
Tako banka kot skupina NLB sta v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani znižali stroške, a je bilo znižanje v primerjavi s padcem prihodkov razmeroma borno. NLB je skupne stroške znižala za 11,4 milijona evrov, na slabe 103 milijone, skupina pa za slabih 25 milijonov, na 162 milijonov evrov.
Najbolj so se sicer znižali stroški dela, in sicer v NLB za 10 odstotkov, na ravni skupine pa za 14 odstotkov. Pri tem velja poudariti, da je bil prispevek zaposlenih na individualnih pogodbah povsem zanemarljiv. Če so se stroški dela na ravni skupine znižali za slabih 15 milijonov evrov, na dobrih 87 milijonov evrov, so zaposleni na individualnih pogodbah (na letni ravni skupino stanejo okoli šest milijonov evrov) k temu znesku prispevali vsega 16.000 evrov.