Kot je v intervjuju za današnjo izdajo časnika Večer dejal Balažič, je prepričan, da bo Mercator ohranjal slovensko identiteto, ki je rezultat poslovne strategije, ne zgolj slovenskega kapitala. Po drugi strani pa bo del sinergij gotovo investiran tudi v trg. »Kar pomeni, da bo potrošnik imel boljšo ponudbo. Tudi v Mercatorju,« je dejal.
»Optimiziranje« števila zaposlenih
Balažič pravi, da se je s podpisom kupoprodajne pogodbe šele dejansko začela zadnja faza prodajnega procesa, ki bo po njegovih ocenah trajala od šest do devet mesecev.
Glede števila zaposlenih pravi, da je treba iz Mercatorja narediti bolj učinkovito podjetje, v kar sodi tudi »optimiziranje« števila zaposlenih. Na vprašanje o dodatnem odpuščanju pravi, da mora Mercator svojo produktivnost povečati vsaj za 10 do 15 odstotkov, sicer na dolgi rok ne bo obstal. Največ zaposlenih je sicer v Mercatorju v operativi, zato se »izredno velikemu deležu zaposlenih«, trgovkam, ni treba bati za prihodnost zaposlitve.
Največ odločajo potrošniki
Mercator bo po zavezah, ki so del pogodbe, vsaj 10 let ostal blagovna znamka. »Največ pa odločajo potrošniki. Če bodo potrošniki zaupali Mercatorju, bo ta ali oni lastnik ohranil blagovno znamko. Če bodo kupovali slovenske izdelke in jih zahtevali, jih bo pametni trgovec imel na policah,« pravi.
Glede slovenskih dobaviteljev se je Agrokor zavezal, da bodo vsaj tri leta ostali na policah. Balažiču se zdi to obdobje pošteno in je prepričan, da ga bodo znali dobavitelji izkoristiti. Meni sicer, da noben trgovec ne bo metal s polic blaga, ki ga potrošniki želijo kupovati.
Vsaj tri leta brez posojil
Mercator glede na zaveze tudi vsaj tri leta ne bo dajal nobenih garancij, posojil. Glede dividend Balažič pravi, da mora družba najprej priti v stanje, da jih bo lahko izplačala.
O zadolženosti obeh družb je dejal, da je relativno gledano Mercator bolj zadolžen, da pa je ta zadolženost na dolgi rok lahko vzdržna.
O možnosti prodaje v lanskem letu po višji ceni pravi, da je težko komentirati zamujene priložnosti. Dejavniki, ki so po njegovem mnenju pomembno vplivali na ceno, so, da so se makroekonomske razmere začele poslabševati in se še poslabšujejo, da Mercatorjeva dobičkonosnost pada že od leta 2008, da ima Mercator zelo visok dolg, ki ga še ni prestrukturiral, da se je tudi globalno zanimivost regije za investicije precej spremenila ter da se tuji investitorji ozirajo na hitreje rastoče ruske, indijske, kitajske, latinskoameriške trge.
Kdo bo kril višji DDV, noče povedati
Svetovalca, ki se bo pogovarjal z bankami glede reprogramiranja dolga, bodo izbrali predvidoma v dveh tednih. Balažič pravi, da bo to priznana mednarodna finančna svetovalna hiša. Strošek tega svetovalca bo kril Agrokor.
Balažič tudi še nima uradnega obvestila o tem, kdo bo skrbnik za vmesno obdobje do končne prodaje. Šlo bo za fizično osebo, ki po pogodbi ne sme biti zaposlena v koncernu Agrokor in ki bo komunikacijski kanal med Agrokorjem in Mercatorjem.
Ali bodo višji davek na dodano vrednost (DDV) prevalili na potrošnike ali znižali maržo, ne razkriva in pravi, da je treba počakati do 1. julija. Sicer ocenjuje, da bo dvig DDV deloma vplival na potrošniške navade, da pa dvigi cen po 1. juliju ne bodo visoki.
Ni ga nastavila politika
Na vprašanje, ali je na vrh Mercatorja pred letom dni prišel z nalogo, da se proda, odgovarja, da je ta naloga ves čas visela v zraku, saj da je bilo precej očitno, da je bila lastniška struktura Mercatorja nestabilna in da mnogo lastnikov po letu 2008 in 2009 ni imelo namena ostati v Mercatorju.
Pravi, da ga ni nastavila politika (kot je za Zorana Jankovića zatrjeval nekdanji premier Anton Rop), ampak »nadzorni svet, v katerem politika praktično nima nobene vloge«.
Politika ni vplivala na prodajo
Zatrjuje, da po njegovem vedenju nihče iz politike ni vplival na prodajni proces. Na sestanku v začetku maja, na katerem je bil skupaj s predsednikom uprave Dušanom Zorkom pri premierki Alenki Bratušek, je bil po Balažičevih besedah »izražen poziv k odgovornemu ravnanju vseh deležnikov v procesu ter podan pogled na zaščito interesov družbe v procesu prodaje«, ki ga uprava podpira pod tremi pogoji: da je izveden z mednarodnim kapitalom, in ne s krediti, da ga podpirajo Mercatorjeve banke upnice in da bo zagotovljen nadaljnji razvoj Mercatorja. »Poudarjam pa, da pogovor na sestanku ni potekal o posameznih kupcih ali o prodajni ceni delnice Mercatorja,« je dejal.
