Z včerajšnjim odstopom predsednika nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke (NLB) dr. Franceta Arharja se je predsednik uprave banke Janko Medja rešil enega svojih večjih kritikov in verjetno še dodatno utrdil svoj položaj na čelu banke.
Pri tem naj bi Medji (ne)hote pomagal tudi minister za finance Uroš Čufer, ki naj bi v nadzornem svetu NLB pri nekaterih vprašanjih podpiral opozicijo predsedniku nadzornikov Arharju z Gorazdom Podbevškom na čelu, podpredsednikom nadzornega sveta. Arhar se namreč s sporno prakso banke in izgubo zaupanja ni želel sprijazniti. Razrešitev Medje Čuferju po naših informacijah ni bila pogodu, še več, prav zaradi nenaklonjenosti menjavam v NLB naj bi bilo v zadnjem času precej napeto tudi v njegovih odnosih s predsednico vlade Alenko Bratušek. Ta naj bi po naših informacijah menila, da Medja za vodenje NLB zaradi vseh afer, poslovanja banke in pripomb gospodarstva ni primeren. Arhar, ki je z včerajšnjim odstopom tudi zbežal pred odgovornostjo, saj glasovanja o razrešitvi Medje nikoli ni uvrstil na dnevni red seje, podpore za razrešitev Medje med nadzorniki očitno ni našel. Včerajšnja seja parlamentarnega odbora o zaposlitvi Roka Praprotnika v NLB, iskanju krivcev in »metanju vsega v en zaboj« je bila za Arharja kaplja čez rob. »Ob praksi in izkušnjah, ki jih imam, sem sam, verjemite mi, delal korektno, zahteval sem veliko stvari. Morda sem celo moteč,« je Arhar opravil s članstvom v nadzornem svetu NLB.
Čufer, ki je na finančno ministrstvo prišel prav iz NLB, Arharjevega odstopa včeraj ni želel komentirati, medtem ko Medja že grozi z evropsko komisijo. Ta je nad državnim upravljanjem bank, vplivi politike in vsakokratnimi menjavami predsednikov uprav največje banke vse prej kot navdušena. Potem ko je Medja v intervjuju za Bloomberg ta teden že povedal, da političnega vplivanja ne bo dovolil, je včeraj napovedal, da bo, če se bodo pritiski različnih interesov na banko nadaljevali, o tem obvestil tudi evropsko komisijo. V NLB dogodke, kot vedno, interpretirajo po svoje. Tako so prepričani, da je odstop Arharja zgolj posledica »vmešavanja politike v delovanje banke«, in strinjajo se, da je »kakršen koli poskus vmešavanja političnih struktur v delovanje NLB nedopustno ravnanje«.
»Državni zbor ne more dajati direktiv banki«
Dejstvo je, da se Arhar z vmešavanjem politike v upravljanje banke ne strinja. Tudi državni zbor, katerega odbor je včeraj razpravljal o zaposlitvi Praprotnika na mesto direktorja Centra za skladnost poslovanja v NLB, po njegovem mnenju ne more dajati direktiv NLB, kako naj ta kadruje. Ravno nasprotno, politike se mora iz korporativnega upravljanja umakniti. Postopki v zvezi z zaposlitvijo Praprotnika so bili po Arharjevih besedah glede na izjave uprave banke korektni in v skladu z internimi pravili, poleg tega se nihče od prijavljenih na razpis ni pritožil. Je pa Arhar ob tem izpostavil etični vidik. »Ali res lahko sprejmete vsako službo,« se je vprašal in dodal, da sam ponudb, ki bi lahko bile glede na njegov položaj kot nekdanjega guvernerja centralne banke sporne, ni sprejel. Medja je Praprotniku, kot je pojasnil Arhar, službo ponudil po tem, ko je senat KPK najavil odstop, je pa dejstvo, da »zadeva sovpada z njegovim preiskovanjem«. Kot je znano, je Medja Praprotniku službo ponudil, preden je komisija končala postopek proti Medji zaradi suma korupcije pri sodelovanju NLB s kadrovsko agencijo Korn Ferry International (KFI).
Na dnevnem redu četrtkove seje nadzornikov tudi »etika in poker«
O imenovanju Praprotnika so nadzorniki razpravljali na četrtkovi seji, ko so na dnevni red seje na Arharjevo zahtevo uvrstili tudi razpravo o etiki predsednika uprave banke Medje, vključno s tveganji, ki bi jih lahko za banko predstavljalo njegovo udeleževanje iger na srečo. Da mora nadzorni svet banke »presoditi, ali je treba izvesti ponovno presojo primernosti člana uprave«, je, kot smo poročali pred dnevi, menila tudi Banka Slovenije. V centralni banki so opozorili, da je treba pri ocenjevanju ugleda člana uprave upoštevati tudi skupne učinke več manjših dogodkov, »ki posamezno ne vplivajo na ugled člana, vendar lahko imajo kot celota za njegov ugled resne posledice«. Teh se je v času Medje na čelu banke sicer nabralo kar nekaj, od nakupa luksuznega avtomobila do zaposlitve generalnega sekretarja brez izkušenj v bančništvu, posla s KFI, zaposlitve Praprotnika in razkritja, da igra oziroma je igral poker za denar in kakšna tveganja predstavlja to za banko. Poleg tega je Medja v kriminalistični preiskavi zaradi suma trgovanja z notranjimi informacijami pri nakupu delnic Mercatorja, ko je bil še v upravi Unicredit banke. A nadzorni svet na četrtkovi seji, ki jo je Arhar zaradi drugih obveznosti zapustil predčasno, o etiki po naših informacijah ni razpravljal, saj sta sejo predčasno zapustila še dva druga člana nadzornega sveta.
Namestnik predsednika nadzornega sveta Podbevšek je včeraj zatrdil, da ni bilo znotraj nadzornega sveta »nobenega spora okoli vprašanj etičnosti delovanja NLB«. »Etika je ena od prioritet te uprave in nadzornega sveta,« je dejal Podbevšek, ki Arharjev odstop sicer obžaluje, a hkrati dodaja, da »dogodek ne pomeni nobenega pretresa za banko«. »Nadzorni svet bo lahko normalno deloval, ker je sklepčen. V banki ni nobenih izrednih dogodkov, banka dela dobro, še bolje, kot smo pričakovali,« je dejal Podbevšek.
Arhar o KPK: To se tako ne dela
Arhar pri včerajšnji napovedi odstopa z mesta predsednika nadzornega sveta NLB poleg kritike političnega vmešavanja v upravljanje banke ni skoparil s kritiko komisije za preprečevanje korupcije (KPK), kjer so mu že lani zagotovili, da bo odločitev glede spornega sodelovanja banke s KFI končana čez nekaj mesecev. Odločitev je senat KPK pod vodstvom Gorana Klemenčiča nato sprejel tik pred odhodom, Arhar pa je poročilo komisije prejel po tem, ko smo ugotovitve že objavili mediji. KPK je Medjo sicer oprala vseh sumov korupcije, a njene ugotovitve so bile za banko vse prej kot mile. Kot je ugotovila komisija, je nekdanji nadzorni svet banke presegel pooblastila, vodstvo pa poravnavalo račune brez specifikacij. Kot je pojasnil Arhar, je trenutni nadzorni svet posel banke s KFI nasledil, hkrati pa pojasnil, da je znano, »kako se je delalo, kaj se je delalo, da so zapisniki (sej delovnih teles nadzornega sveta, op. p.) izginili«. A sogovornika na KPK, ki je zadevo preiskoval, Arhar ni več imel.
To pa ni edini primer NLB, ki ga proučuje KPK. Ta se je namreč že avgusta 2012, ko je nadzorni svet NLB vodil še Medja, lotila še enega drugega spornega posla banke iz leta 2010, na odgovor banke pa čakala vse do decembra 2012. Tudi v tem primeru je vodstvo KPK odločitev po Arharjevih besedah sprejelo šele marca letos, torej več kot leto kasneje. Nadzorni svet banke je vodstvo KPK pozvalo k sestanku, vmes pa odstopilo. »Tako se to ne dela,« pravi Arhar, ki je pojasnil, da so se o tej temi – za kaj gre, Arhar zaradi tajnosti postopka ne sme razkriti – nadzorniki z novim predsednikom KPK Borisom Štefanecem pogovarjali v četrtek.
