Že čez mesec dni bodo nogometaši z vseh koncev sveta teptali brazilske zelenice, po katerih se bodo podili za okroglim usnjem, okrašenim z logom Adidasa. Največji zvezdniki, odeti v nogometne drese z državnimi grbi, pa bodo ob izpolnjevanju športnih ciljev, hote ali nehote, igrali vlogo tudi v boju proizvajalcev športne opreme, med katerimi z naskokom prevladujeta Nike in Adidas, ki opremljata 20 od 32 reprezentanc na svetovnem prvenstvu.
Majav stolček prvega moža Adidasa
Nemški velikan je letos postavil ugled in poslovni rezultat na pleča nogometne divizije, ki naj bi z dobrima dvema milijardama evrov obvladovala več kot polovico svetovnega trga nogometne opreme in ostala ena redkih, kjer se Adidas še oklepa vodstva pred ameriškim konkurentom. Če se je po dveh izredno uspešnih letih, ko so se letni prihodki močno približali 15 milijardam evrov, zdelo, da Adidasu ne more nič prekrižati ambicioznih načrtov, se je razkorak po tržnem deležu med velikanoma lani povečal na 4,2-odstotne točke, saj je Nike obvladoval že 15-odstotni delež svetovnega trga s športno opremo.
Razkorak se je v začetku leta še povečal. Adidas je v prvem trimesečju posloval katastrofalno. Čisti dobiček se je na letni ravni znižal za 34 odstotkov, na 204 milijone evrov, prihodki od prodaje pa so upadli za šest odstotkov, na 3,53 milijarde evrov. Nike je v primerljivem četrtletju svojega poslovnega leta, ki se je končalo februarja, ustvaril kar 1,5 milijarde evrov več prihodkov. Za Adidas naj bi bila usodna predvsem visoka vrednost evra, ki je sklestila prodajne številke v Rusiji in v Severni Ameriki. Prodaja rekvizitov in oblačil za golf Adidasove znamke TaylorMade se je čez lužo znižala za kar 38 odstotkov, prodaja športne opreme Adidas za 13 odstotkov, znamke Reebok, ki je prav tako del nemške skupine, pa za osem odstotkov. Nike naj bi po prodajnih številkah dohiteval Adidas celo na domačem dvorišču v Nemčiji.
Mnogi največji lastniki Adidasa so zato na nedavni letni skupščini delničarjev zahtevali glavo dolgoletnega prvega moža Adidasa Herberta Hainerja, ki se brani z napovedmi drastično boljših rezultatov že v drugem letošnjem četrtletju. Protiargument je seveda, da se prihodnosti Adidasa ne sme graditi izključno na nogometnih prvenstvih. Ob tem zbuja skrb tudi slabša prisotnost v družabnih medijih in drugih modernih promocijskih kanalih. Nike ima na facebooku denimo kar 18 milijonov več sledilcev kot Adidas. Samo v prvih nekaj mesecih letošnjega leta je Nike povečal prednost za skoraj 14 milijonov sledilcev, njegova stran na facebooku je na novo všeč 1,2 milijona Indonezijcem, 1,1 milijona Turkom in le nekaj manj Indijcem. Adidas je letos v Indiji na svojo facebook stran privabil na primer manj kot 50.000 novih uporabnikov.
Hervis in Intersport od svetovnega prvenstva pričakujeta veliko
Dvoboj velikanov trenutno dobiva Nike, ki se zna očitno bolje približati potrošnikom. »Tudi s športno opremo ustvarjamo svojo podobo, izražamo določeno pripadnost,« je dejal direktor podjetja SVS Sport in solastnik trgovin Forma Jure Košir, ki meni, da sta Nike in Adidas po kakovosti povsem primerljiva, pri odločitvi za nakup gre tako pogosto za osebno preferenco in dobre izkušnje iz preteklosti. »Pri športnih navdušencih in navijačih je pogosto zelo pomembno tudi, kdo je opremljevalec določenega kluba ali reprezentance,« je dodal.
Tega se zavedajo tudi pri Adidasu, ki želi že po naslednji sezoni iz krempljev glavnega konkurenta izpuliti enega največjih nogometnih klubov na svetu Manchester United. Za opremljanje kluba iz severozahodne Anglije, katerega dresi gredo za med, saj se jih vsako leto po svetu proda okoli 1,5 milijona, ponuja več kot 70 milijonov evrov na sezono, dvakrat več, kot je doslej za ta privilegij plačeval Nike. Podobni boji potekajo v večini športov. Celo legendarni košarkar Michael Jordan, čigar znamka Air Jordan je več milijard vreden posel in sinonim za uspeh Nika, naj bi na začetku kariere želel promovirati športne copate Adidas, vendar mu je Nike dal ponudbo, ki je ni mogel zavrniti.
Podobno velika rivala tekmujeta tudi pri opremljanju reprezentanc. Svetovno prvenstvo v nogometu je čas, ko se trud preteklih let, lobiranja in pridobivanja zvezdniških reprezentanc pod svoje okrilje tudi poplačajo. Nike si obeta največ od prodaje majic z imenom trenutno najboljšega nogometaša na svetu Cristiana Ronalda, ki igra za Portugalsko, ali pa brazilskega superzvezdnika Neymarja. Adidas na drugi stran stavi na prodajo dresov argentinskega čudežnega dečka Lionela Messija in vrste zvezdnikov iz španske in nemške reprezentance. Veliko pa si od svetovnega prvenstva obetajo tudi največji trgovci s športno opremo v Sloveniji, v Hervisu in Intersportu, kjer pričakujejo povečano povpraševanje po izdelkih, povezanih z nogometom. Največ prodajo prav izdelkov znamk Adidas in Nike. Po oceni direktorja Hervisa Aleša Černeta je v Sloveniji za odtenek bolj priljubljen Nike.
A kljub poslovnim priložnostim in blišču, ki ga prinaša svetovno prvenstvo, ostajajo razmere na slovenskem trgu športne opreme vse prej kot rožnate. »Padec prodaje opažamo pri vseh znamkah. Kriza je zmanjšala potrošnjo v vseh segmentih,« je pojasnil Košir in dodal, da je za trgovinami Forma težka zima, saj je zaradi slabih snežnih razmer prodaja še dodatno upadla. »Obstaja določen krog rekreativcev in športnikov, ki si želijo točno določene opreme in so zanjo pripravljeni plačati več, a je teh zelo malo,« je še dejal Košir.
