Po naših informacijah naj bi Gozdno gospodarstvo Bled zadostilo dvema od treh zahtevanih pogojev zakona o spodbujanju tujih neposrednih investicij. Tako naj bi načrtovana investicija presegla minimalni znesek, torej 12 milijonov evrov, hkrati pa tudi načrtovano število ustvarjenih stotih delovnih mest. Na ministrstvu za gospodarstvo pa so pojasnili, da so vlogo podjetja Rettenemeier-Gozdno gospodarstvo Bled, d. o. o., katerega 80-odstotni lastnik je Gozdno gospodarstvo Bled, zavrnili, ker ni izpolnjevala zakonskega pogoja, da bi investicija bistveno prispevala k razvoju slovenskega gospodarstva. "Razlog za zavrnitev vloge je bil tudi ta, da finančna konstrukcija investicijskega projekta ni bila zaprta. Podjetje namreč ni predložilo vseh ustreznih dokumentov o zaprti finančni konstrukciji," so dodali na ministrstvu.
Tako prejšnja kot tudi aktualna vlada sta si oziroma si vsaj uradno prizadeva za boljše izkoriščanje slovenskih gozdov (skoraj 60 odstotkov države je poraščene z gozdovi). Predsednik Jelovice Gregor Benčina je lani novembra za Dnevnik pojasnil, da bi bil eden od hitrih ukrepov za učinkovitejšo predelavo lesa investicija v dve veliki žagi, s katerima bi lahko predelali od 300 do 400 tisoč kubičnih metrov lesa na letni ravni. Poleg tega, da hlodov ne bi bilo več treba voziti na razrez v avstrijsko Koroško, kjer obratuje nekaj sodobnih žag, ki so bile financirane tudi iz evropskih sredstev, bi po oceni našega sogovornika nova žaga pomenila tudi spodbudo za večjo sečnjo v slovenskih gozdovih. Na letni ravni se namreč v Sloveniji poseka skoraj dva milijona evrov kubičnih metrov manj lesa glede na gozdnogospodarske načrte (v letu 2010 je letni posek znašal 3,4 milijona evrov kubičnih metrov). Upoštevajoč ceno za hlodovino v višini 60 evrov za kubični meter, to pomeni, da v Sloveniji na leto izgubljamo več kot sto milijonov evrov, ker posekamo manj lesa, kot bi ga po načrtih lahko. Na ministrstvu za gospodarstvo so sicer pojasnili, da se vlada zavzema za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige, kar med drugim obsega tudi povečanje količine in predelave lesa na višjih zahtevnostnih stopnjah.
Gozdno gospodarstvo Bled je v minulem letu z nemškim partnerjem že načrtovalo postaviti žago v šenčurski občini, s katero bi lahko razžagali približno 400.000 kubičnih metrov lesa (največja žaga lahko v Sloveniji razžaga 60 tisoč kubičnih metrov lesa). Toda ker se je zapletlo s pridobivanjem zemljišč, do naložbe ni prišlo. Ali so že našli novo zemljišče, nam ni uspelo izvedeti, ker v Gozdnem gospodarstvu Bled na naša vprašanja niso želeli odgovarjati.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
