Takoj po skupščini je kazalo, da je zaradi te spremembe ključni glas v ZVD dobila družba I. J. Storitve Roze Mlakar Kukovič, nekoč ene od najpomembnejših finančnic poslovnega omrežja mariborske nadškofije, ki bi lahko s svojim 12-odstotnim deležem blokirala praktično vse spremembe. Na drugi strani Zvon Ena Holding samostojno ne bi mogel odločati niti o delitvi dividend, če tega ne bi podprle tudi I. J. Storitve. Toda pridobljeno moč so I. J. Storitve kratek čas po skupščini izkoristile tako, da so prodale svoj delež po za zdaj še neznani ceni. Delež je odkupil kar ZVD. Ker lastne delnice na skupščinah nimajo glasovalnih pravic, se je delež Zvona Ena Holdinga povzpel tik pod mejo 90 odstotkov, kolikor po novem potrebuje za večino odločitev na skupščini.
Koliko je ZVD odštel za lastne delnice, Kalčič ni želel pojasniti. Povedal je le, da so I. J. Storitve izplačali "zaradi zavarovanja interesov družbe", medtem ko je podrobnosti posla označil za "poslovno skrivnost". Zakaj je brez prisotnosti večinskega lastnika sploh predlagal spremembo statuta, ki je koristila predvsem članom upravnega odbora in družbi I. J. Storitve? "Sprememba statuta je bila predlagana zaradi kvalificiranega in kompetentnega odločanja vseh delničarjev o pomembnih zadevah in za obstoj družbe, njene dejavnosti ter statusa njenih zaposlenih," je svoj predlog pojasnil Kalčič in dodal: "Razlog je torej izključno varovanje interesov družbe kot celote in vseh delničarjev družbe."
Kot je razbrati iz spremenjenega statuta, pa se utegne razlog skrivati prav v novih določilih spremenjenega statuta, ki je lastniške vzvode odločanja dejansko prenesel kar v roke upravnega odbora ZVD. Zaradi finančnih težav Zvona Ena Holdinga namreč ni mogoče izključiti večjih sprememb v lastništvu ZVD, saj je Zvon pri Novi KBM in Novi Ljubljanski banki zastavil ves svoj 75-odstotni delež ZVD (NKBM je Zvonu že zaplenila 25 odstotkov delnic). Če bi Zvon oziroma NLB in Nova KBM želeli predčasno odpoklicati Kalčiča ali katerega od preostalih članov upravnega odbora, bi se ti lahko ubranili že s prodajo sklada lastnih delnic njim naklonjenemu lastniku, ki bi nato lahko preprečil menjave. Tudi če bi NLB sledila Novi KBM in Zvonu zaplenila delnice ZVD, bi lahko Kalčič preprosto prodal sklad lastnih delnic, obe banki pa bi bili z omejenimi upravljalskimi pravicami zaklenjeni v lastništvu družbe.
Z nakupom lastnih delnic je Kalčič sicer kršil tako zakon o gospodarskih družbah (ZGD) kot tudi pooblastila, saj je imel soglasje delničarjev zgolj za nakup do desetih odstotkov lastnih delnic. Kršitve ZGD in pooblastil Kalčič sicer ni zanikal, je pa zatrdil, da bodo stanje uredili v zakonskih rokih. Povedano drugače - ZVD bo v roku leta dni bodisi z umikom lastnih delnic bodisi z njihovo prodajo sklad lastnih delnic zmanjšal na manj kot deset odstotkov. Po statutu ZVD o prodaji lastnih delnic odloča upravni odbor samostojno, torej poleg Kalčiča še predsednik uprave Zvona Dva Holdinga Ljubo Peče, direktorica Krekove družbe Marjeta Fuchs in predstavnik zaposlenih Tom Zickero. Člani upravnega odbora bodo po novem lahko samostojno odločali tudi o do 50-odstotni dokapitalizaciji, ki bi jo lahko v ZVD izvedli tudi s stvarnimi vložki.
matjaz.polanic@dnevnik.si
