Banka Celje je konec lanskega leta dosegala vsega 2,5-odstotno kapitalsko ustreznost, zato je Banka Slovenije po naših neuradnih informacijah banki nedavno že nekoliko omejila poslovanje. Omejitev naj bi se med drugim nanašala na širjenje poslovanja, lahko pa banka še naprej normalno opravlja vse bančne posle. Na to je po pojasnilih naših virov pomembno vplivala predvsem zaveza države oziroma nedavno sprejet sklep vlade, da je Banka Celje primerna za ukrepe državne pomoči. Kot je znano, se je država tako zavezala, da bo banko kapitalsko okrepila, če ji ne uspe najti zasebnih vlagateljev, kar ji tudi ni uspelo. Brez zaveze države bi bili ukrepi nadzornika bančnega sistema verjetno ostrejši. Dokapitalizacija Banke Celje bo stekla po pridobljenem soglasju evropske komisije.
Za letno poročilo si je Banka Celje sicer prislužila mnenje revizorja s pridržkom, medtem ko sta obe zasebni banki, decembra lani že deležni državne pomoči, to sta Probanka in Factor banka, prejeli odklonilno revizorsko mnenje. Vse tri banke je revidirala revizijska hiša Ernst & Young, glavnina nejasnosti v letnih poročilih bank pa se je nanašala na pripoznane oslabitve. Kot izhaja iz pomislekov revizorjev, namreč ni jasno, ali bi morale biti oslabitve, pripoznane v letu 2013, v resnici pripoznane že v prejšnjih letih. Ker revizorjem omenjene dileme ni uspelo razrešiti, niso želeli oziroma mogli podati mnenja o vplivu pripoznanih oslabitev na izkaz poslovnega izida. Podobno težavo so imeli tako v Banki Celje, ki je oblikovala za 214 milijonov evrov slabitev in leto končala s 126 milijoni evrov čiste izgube, kot pri Factor banki in Probanki. Pri slednjih dveh so revizorji izhajali iz otvoritvenih bilanc bank, ki sta jih pripravili izredni upravi bank, imenovani po intervenciji Banke Slovenije. Revizorji niso našli odgovora na vprašanje, ali se vse oslabitve dejansko nanašajo na leto 2013. »Morebitne napake v otvoritvenih bilancah posledično vplivajo na izkaz poslovnega izida, izkaz sprememb lastniškega kapitala in izkaz denarnega toka,« so tako pri Probanki kot Factor banki zapisali revizorji in dodali, da se posledično niso mogli prepričati o ustreznosti rezultatov poslovanja družbe. Probanka je lani oblikovala za 260 milijonov evrov oslabitev in rezervacij ter leto končala z 224,5 milijona evrov čiste izgube, medtem ko je Factor banka oblikovala za več kot 350 milijonov evrov oslabitev in rezervacij, leto pa končala s slabimi 340 milijoni evrov izgube. Likvidacija bank naj bi se končala v letu 2016.
Še posebno izstopajoč pa je podatek za Factor banko, ki je imela konec leta 2012 oslabljenega »vsega« 11,22 odstotka kreditnega portfelja, leto kasneje pa skoraj polovico vsega kreditnega portfelja. Lani je imela Factor banka pri komitentih najslabših bonitetnih razredov D in E, za katere velja, da so insolventni, skoraj 75,5 odstotka vseh posojil, medtem ko je še leto prej njihov delež znašal slabih 27 odstotkov. Delež izpostavljenosti do komitentov najslabših bonitetnih razredov D in E se je močno povečal tudi v Probanki, in sicer s 17,8 odstotka v letu 2012 na dobrih 44 odstotkov vseh posojil v letu 2013. Za 660 milijonov evrov kreditov strankam, ki niso banke, je Probanka oblikovala za 250 milijonov evrov oslabitev, kar predstavlja okoli 38 odstotkov tega kreditnega portfelja. Kapitalska ustreznost Factor banke je konec lanskega leta znašala 1,79 odstotka, med letom pa se je gibala od –46,95 do 9,32 odstotka. Kapitalska ustreznost Probanke pa je konec leta dosegla 0,04 odstotka.
