Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je minulo leto končala s slabimi 82 milijoni evrov čiste izgube. V slovenski različici slabe banke so namreč ugotovili, da so za terjatve, ki sta jih nanje prenesli NLB in NKBM, plačali več, kot znaša njihova poštena vrednost.

Popravke so zahtevali revizorji in pri zgolj sedemnajstih primerih ugotovili za 92,6 milijonov evrov minusa. Zahtevali so oslabitve, ki so tako že prvo leto delovanja »požrle« skoraj polovico kapitala DUTB. Ta znaša dobrih 200 milijonov evrov. Oblikovane rezervacije se bodo predvidoma sproščale šele ob prodaji tega premoženja.

DUTB, kjer še vedno navajajo, da ne vedo, katera institucija je določila končne prenosne cene in na kakšnih temeljih, je morala na zahtevo revizorjev, družbe KPMG Slovenija, vrednost prenesenih terjatev primerjati z rezultati pregledov kakovosti prenosa sredstev. Gre za preglede, ki jih je v slovenskih bankah pred obremenitvenimi testi večinoma opravljala revizijska hiša Ernst & Young in ki naj bi bili vzeti kot poštena vrednost. Primerjava dvajsetih prenesenih terjatev, pri katerih so bila razhajanja med ceno, ki jo je zanje bankam plačala DUTB, in pošteno ceno največja, je pokazala znatno razhajanje. A na zahtevo revizorjev naj bi upoštevali zgolj popravke navzdol, ne pa tudi popravkov navzgor. Povedano preprosteje, DUTB je morala razliko upoštevati le, če so ugotovili, da so za preneseno terjatev plačali več, ne pa tudi, če je kazalo, da so jo dobili prepoceni. Na koncu je DUTB ostala brez mnenja revizorja. Dobila ga bo šele, ko jim bodo z ministrstva za finance in Banke Slovenije dostavili vse potrebne dokumente, iz katerih bodo razbrali, ali so bile terjatve prenesene po pošteni vrednosti ali ne. To naj bi se zgodilo najkasneje do konca junija.

Kot izhaja iz letnega poročila DUTB, za zdaj ni jasno, ali so bili pri cenah prenosa terjatev upoštevani stroški delovanja DUTB ali ne. V skladu z zakonodajo morajo stroške upravljanja DUTB v višini treh odstotkov vrednosti prenesenega premoženja in stroške financiranja za štiri leta kriti banke. »Plačilo« bi izvedli tako, da bi pošteno vrednost prenesenega premoženja znižali za predvidene stroške DUTB. To bi torej bila transferna cena, ki bi jo bankam plačala DUTB. Kot dodajajo v DUTB, so odgovorni to očitno spregledali. Zdaj bodo v družbi preverili, ali je bil njihov strošek pri transfernih cenah, ki jih je na koncu potrdila evropska komisija, upoštevan ali ne. Če ni bil, lahko DUTB od bank ali njihovih lastnikov v skladu z zakonom zahteva povračilo stroškov. DUTB je v letno poročilo zapisala še, da je bilo podatke o slabih posojilih izredno težko dobiti. Boljše sodelovanje bi privarčevalo znatna sredstva tako DUTB kot vladi, so še zapisali.