Podjetja bodo morala od 1. septembra naprej na vračilo preveč plačanega davka na dodano vrednost (DDV) čakati zakonsko določenih 21 dni. Predvsem izvozniki, ki se jim plačan DDV vedno povrne, so lahko doslej s terjatvijo do Davčne uprave (Durs) pobotali svoje druge davčne obveznosti, nastale pred potekom roka za vračilo DDV. Po 1. septembru tovrsten pobot ne bo več mogoč, na Dursu pa zagotavljajo, da nova praksa ni povezana z morebitnimi likvidnostnimi težavami davčne oziroma državne blagajne. Na Dursu so pojasnili, da so v prvih sedmih mesecih sicer izvedli za 168,4 milijona evrov pobotov, mesečno v povprečju za 24 milijonov evrov.
Podjetja morajo DDV plačati do zadnjega dne v mesecu, na zahtevo davčnega zavezanca pa ima Durs 21 dni časa, da preveč plačani DDV vrne. A medtem podjetju nastanejo nove davčne obveznosti, kot je na primer plačilo davka od dohodka pravnih oseb in plačilo obveznosti iz naslova plač, ki so praviloma izplačane okoli 15. dne v mesecu. Šest dni, preden bi moral Durs podjetjem vrniti preveč plačani DDV, je tem tako doslej omogočil pobot davčnih obveznosti. Predsednik Zbornice računovodskih servisov pri Gospodarski zbornici Slovenije Aleksander Štefanac pojasnjuje, da bi nova praksa Dursa lahko povzročila likvidnostne težave tistim, ki so doslej s plačilom obveznosti čakali na vračilo DDV. Po njegovem mnenju bi lahko bil tehnično gledano najbolj kritičen prvi mesec, torej september, ko bo Durs začel omenjeno prakso, in bo med rokom za plačilo obveznosti in rokom za vračilo DDV šest dni.
»Pri zavezancih z likvidnostnimi težavami se je s predčasnim pobotom – namesto vračila na njihov tekoči račun so izvedli pobot za odprte davčne obveznosti – zaprla neporavnana obveznost iz naslova davkov in prispevkov, s čimer je prenehal tek zamudnih obresti,« so pojasnili na Dursu. Kljub temu da je bil pogoj za predčasno izvedbo pobota tudi predčasna obravnava obračuna v nadzoru in potrditev upravičenosti za vračilo, zdaj novo prakso utemeljujejo s tem, da »pomen predčasnih vračil ni več tako velik, kot je veliko tveganje, da se ne izvede celovit nadzor nad pravilnostjo obračuna ali da se neenakopravno obravnava davčne zavezance z zahtevkom za vračilo DDV«. Na Dursu so še pojasnili, da so lani pri kontroli obračunov DDV ugotovili nepravilnosti v 9992 primerih, dodatno odmerjen davek pa je znašal 29,5 milijona evrov.
