Izplačilo odškodnine za 75 dni neizkoriščenega dopusta nekdanjemu guvernerju Marku Kranjcu, ki so mu jih v Banki Slovenije na podlagi pogodbe o zaposlitvi izplačali ob koncu mandata, je vse bolj na trhlih nogah.
Kot smo razkrili v Dnevniku, je imel nekdanji guverner Banke Slovenije Kranjec ob koncu mandata 124 dni neizkoriščenega dopusta, centralna banka pa mu jih je izplačala 75 dni. Kot izhaja iz pojasnila Banke Slovenije, je Kranjcu odškodnina za neizkoriščen dopust – dejansko za vseh 124 in ne »zgolj« 75 dni – pripadla na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki pa jo je Kranjec sklenil ob nastopu mandata, torej že leta 2007. A zakon o delovnih razmerjih na drugi strani jasno določa, da je vsak sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust, neveljaven. Tak sporazum je lahko sklenjen zgolj »ob prenehanju delovnega razmerja«, kar bi pomenilo, da je sklicevanje na pravico do izplačila neizkoriščenega dopusta iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni šest let pred prenehanjem delovnega razmerja, neutemeljeno.
Zakon glede (ne)koriščenja dopusta jasen
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki bdi nad zakonom o delovnih razmerjih, so pojasnili, da je dopust namenjen izrabi v koledarskem letu, če ga delavcu ne uspe izkoristiti, pa ga lahko prenese v naslednje leto, a zgolj do 30. junija. Zakon tudi jasno določa izjeme, ko se lahko dopust iz preteklega leta koristi po 30. juniju, a zgolj do 31. decembra, veljajo pa izjeme zgolj v primeru, da delavec dopusta ni mogel izkoristiti zaradi porodniškega dopusta, bolezni ali varstva in nege otroka, »za vse druge primere ostaja splošna meja – 30. junija naslednjega leta«.
Banka Slovenije ne razkriva »osebnih podatkov«
Ob tem so na ministrstvu opozorili tudi na sodno prakso vrhovnega sodišča, ki je odločilo, da je delavec upravičen do nadomestila za neizrabljen dopust ob prenehanju delovnega razmerja, »če ga do izteka pogodbe objektivno ni mogel izrabiti«. »Bistveno je torej dejstvo, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov,« so pojasnili na ministrstvu. »V primeru, ko delavec letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni ugotovljen, in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, delavec pravico do letnega dopusta ali nadomestila izgubi,« so na podlagi sodne prakse pojasnili na ministrstvu. Kopičenju neizkoriščenega dopusta nasprotuje tudi sodna praksa evropskega sodišča, pri čemer na ministrstvu dodajajo, da so primeri v praksi lahko zelo različni, »zato bo v primeru individualnega delovnega spora delovno sodišče presojalo okoliščine vsakega posameznega primera posebej«. Glede na to, da je pogodbo o zaposlitvi in tudi kasnejši dogovor s Kranjcem, s katerim se je ta odpovedal izplačilu za 49 dni neizkoriščenega dopusta, sklenil viceguverner Banke Slovenije, je sicer malo verjetno, da bi omenjeni primer kdaj prišel pred sodišče.
V Banki Slovenije medtem še vedno ne razkrivajo, koliko so dejansko izplačali Kranjcu, ker da gre za osebni podatek, medtem ko je Kranjec sam potrdil, da je za neizkoriščen dopust prejel 20.000 evrov neto. Člani sveta Banke Slovenije, kamor sodi tudi guverner, bodo sicer na eni prihodnjih sej, kot so pojasnili, znova pretehtali argumente, ali bodo svoje plače razkrili ali ne. Te niso razkrite niti v letnem poročilu Banke Slovenije, kjer je mogoče zaslediti zgolj podatek o skupnem strošku sveta Banke Slovenije. Ta je na primer lani znašal 700.000 evrov.
