Od leta 2010, ko je država razpisala 34 milijonov evrov za sklade tveganega kapitala, približno še enkrat toliko pa morajo prispevati tudi zasebni vlagatelji, so skladi tveganega kapitala investirali manj kot slabo četrtino načrtovanih sredstev. Od skupno 69 le 16,54 milijona evrov, kamor pa so všteta tudi zagotovljena, a še ne podeljena sredstva.
Vrsta skladov tveganega kapitala je vrata doslej že zaprla – Sklad poslovnih angelov, Hosting Zahod&Vzhod investicije, Prva, sklad Triglav naložb TN in Spemova Skladovnica kreativne industrije, kot neaktivna pa sta v registru zapisana tudi SEED kapital in Metuzalem, ki ju je upravljala družba Pro Contus. Še delujoči skladi, ki so pridobili sredstva na razpisu in v katerih je lastniško soudeležena država, morajo na drugi strani pohiteti z naložbami. Čeprav vsi napovedujejo nadaljnje investiranje, časa nimajo na pretek, saj morajo pripraviti končno poročilo o izvedenih naložbah najpozneje do avgusta 2015.
Kaj je krivo za slabo črpanje sredstev?
Težave z likvidnostjo investitorjev so eden poglavitnih problemov večine skladov, izpostavlja direktor sklada DTK Murka Danijel Viljevac, ki ob tem pojasnjuje: »Razpis, na katerem smo pridobili evropska sredstva, je zelo otežil in podražil operativno delo skladov.« Sklade aktivno nadzirajo štiri državne institucije, to možnost pa ima tudi nekaj evropskih institucij. Po dveh letih se kaže napredek pri razumevanju vloge upravljalca tveganega kapitala, a Rok Habinc, direktor sklada STH Ventures, si želi manj rigidnega in zbirokratiziranega sodelovanja s predstavniki države.
Številni podjetniki medtem še vedno ne vedo, kaj sploh so skladi tveganega kapitala. »Podjetniki so veliko bolj navajeni na lastniško financiranje in nas vidijo kot nekoga, ki jim bo prevzel podjetje oziroma idejo,« opozarja Viljevac, ki meni, da sta izobraževanje in ozaveščanje zainteresirane javnosti premajhna. A kljub številnim težavam so skladi tveganega kapitala, sodeč po podatkih o dosedanjih milijonskih naložbah, še vedno sprejemljiv način financiranja za podjetja, ki nimajo več veliko alternativ. »Banke za podjetja, v katera smo investirali, praktično ne obstajajo, saj praviloma niso pripravljene na sodelovanje z malimi podjetji, ki nimajo nepremičnin,« pravi predsednik Združenja ponudnikov tveganega kapitala in direktor Prvega sklada Jure Mikuž. Posledica tega je, opozarja direktor sklada SCS Matjaž Peterman, da morajo v podjetja vstopati z večjim delom lastniških sredstev, kot bi bilo treba denimo v Avstriji.
Ustvarjajo delovna mesta in zahtevajo donos
Med najbolj aktivnimi skladi tveganega kapitala je Prvi sklad, ki je doslej investiral v devet projektov, nekaj pa jih še načrtujejo. Ustvarili so več kot 100 delovnih mest, vsa podjetja v njihovem portfelju pa povečujejo prihodke. Pred kratkim so vstopili v hrvaško podjetje iSTUDIO, ki na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini svetuje in oblikuje pojavnost blagovnih znamk več kot 500 strankam na socialnih omrežjih. »Investicije počasi končujemo, saj bomo kmalu dosegli primerno kvoto glede na velikost našega Prvega sklada,« pojasnjuje Mikuž.
V DTK Murka, drugem največjem skladu po številu opravljenih investicij, so lani izvedli dve naložbi, ki so ju letos okrepili z investicijami v obliki mezzanin kapitala. Letos načrtujejo še eno naložbo. Od svojih naložb, med drugim od sedanjih adutov Media Lab (1nadan.si), Hostel Tresor, ki je vrata odprl letos, in ponudnika tiska prek mreže 150 kioskov Print Boks, pričakujejo vsaj 15-odstotni letni donos.
Aktivni so tudi v skladu STH Ventures družbe S.T. Hammer, kjer so se zavezali, da bodo v družbi BioETA in Visionect vložili 2,1 milijona evrov. Letos še niso odpirali novih naložb, medtem ko naj bi do konca leta vstopili še v eno ali dve družbi, a dokončnega dogovora s potencialnimi tarčami po Habinčevih besedah še ni.
SCS in Meta Ingenium uresničila napovedi, P.E.N. in Taxgroup ne
V SCS so lani opravili milijonsko investicijo na področju obnovljivih virov, v približno isti višini bodo investirali letos, za leto 2014 pa načrtujejo še dve investiciji v višini dveh milijonov evrov. Preostanek načrtovanega zneska bo po besedah direktorja Petermana namenjen obstoječim investicijam.
Podobne načrte imajo tudi v skladu Meta Ingenium, kjer so doslej izvedli eno naložbo, letos pa načrtujejo dodatne naložbe v višini enega milijona evrov. Po besedah predstavnice družbe Nine Mazgan je sredstva dobil poljski IKT start up, ki namerava zaposlovati tudi na slovenskem trgu in je v prvem krogu pridobil 50.000 evrov. Če bodo rezultati uspešni, bodo sledili dodatni krogi investiranja, pravi Mazganova in pojasnjuje, da namerava Meta Ingenium preostali načrtovani znesek v višini sedmih milijonov evrov investirati do začetka avgusta 2015, ko se konča razpis.
Manj spodbudne novice po drugi strani prihajajo iz preostalih dveh skladov. V P.E.N., Prvi energijski naložbi, zaradi zapletov, med drugim dolgotrajnega postopka registracije in za letos napovedanih sprememb v lastništvu sklada, še niso izvedli naložbe. Podobno ne v skladu tveganega kapitala Taxgroup, ki je zaseben. »Ena od ovir domačega trga tveganega kapitala je njegova majhnost, kar posledično pomeni tudi relativno omejen izbor naložbenih priložnosti z visokim potencialom na svetovni ravni,« izpostavlja Blaž Kmetec iz Taxgroup finančnih storitev.
Kakšno je trenutno poslovno okolje?
Časi niso naklonjeni svežim podjetniškim začetkom, neugodnega stanja pa se zavedajo tudi v Podjetniškem skladu. Stanje še dodatno poslabšuje neaktivnost bančnega sektorja in posledično na njihova vrata trka vse več podjetnikov, ki se lahko potegujejo za številne finančno bogate subvencije in sheme. »Kriza za dobro pripravljeno idejo in podjetnika ni ovira, temveč kvečjemu izziv,« pravijo v skladu.
Optimističen je tudi Jure Verhovnik iz Tovarne podjemov. »Mladi po naših izkušnjah iz leta v leto bolj prepoznavajo start up podjetja kot alternativno karierno pot.« Za pravi razcvet start up scene so po njegovih besedah poleg delujočega podjetniškega podpornega okolja in državne podpore mladim inovativnim posameznikom zaslužni tudi skladi tveganega kapitala. A opozorila za prihodnost ostajajo. »Če bodo v Sloveniji pogoji boljši kot v bližnjih oziroma okoliških državah, se bodo tu začela odpirati podjetja. Če ne, bodo slovenski podjetniki odhajali,« opozarja Mikuž. Želel bi si več ukrepov, s katerimi bi ustvarjali bolj atraktivne pogoje za podjetja, kamor pa zagotovo ne sodi dvigovanje davčnih stopenj.
