Belgijska KBC in država sta v ponedeljek po dobljenem soglasju varuha konkurence tudi uradno izpeljali konec minulega leta dosežen dogovor, po katerem bo država od KBC za vsega 2,8 milijona evrov prevzela 22-odstotni lastniški delež NLB. »Cena je zelo nizka zaradi časovne stiske KBC (ta je morala delež v NLB prodati na zahtevo evropske komisije zaradi prejete državne pomoči, op. p.) in rezultat pogajalskega procesa, ne odraža pa realne vrednosti banke,« je konec decembra ob sklenitvi dogovora zatrjeval zdaj že nekdanji minister za finance Janez Šušteršič. Po takratnih pojasnilih Šušteršiča je desetletno lastništvo NLB Belgijce skupno stalo okoli 530 milijonov evrov. »To je cena, ki jo je KBC plačala za to, da skupaj z državo te banke ni upravljala bolje,« je dejal nekdanji finančni minister. Odgovornost vsakokratnih predstavnikov KBC v upravi in nadzornem svetu NLB pri upravljanju banke pa zadnje dni znova poraja določena vprašanja. Pojavile so se namreč informacije, da naj bi država in KBC v pogodbo o izstopu belgijske banke iz lastništva NLB vnesli določbo, po kateri se je Republika Slovenija zavezala, da ne bo vlagala nobenih odškodninskih tožb ali kazenskih ovadb proti članom nadzornega sveta in uprave NLB iz vrst KBC.
Spomnimo, da so prav predstavniki KBC zadnjih pet let skrbeli za slabe naložbe NLB, imeli od vstopa v NLB leta 2003 vseskozi enega do dva predstavnika v upravi, kot predstavniki nadzornega sveta NLB pa vedno možnost veta. V upravi NLB je bilo upravljanje tveganj od julija 2007 do maja 2011 zaupano predstavniku belgijske KBC Claudu Derossu, slaba dva meseca je leta 2011 za upravljanje tveganj skrbel predsednik uprave NLB Božo Jašovič, nato pa je vlogo prvega skrbnika upravljanja tveganj v banki znova prevzel predstavnik KBC Guy Snoeks. Šušteršič je decembra lani sicer zatrdil, da dogovor med državo in KBC nima nobenih dodatnih določil ter da tudi iz morebitne ugotovljene kazenske odgovornosti belgijski člani organov upravljanja banke ne bodo izvzeti. Ali je medtem morda prišlo do sprememb, ni znano. Medtem ko v KBC na naša vprašanja niso odgovorili, so na ministrstvu za finance namreč pojasnili, da pogodbenih določil, ki so zaupne narave, ne komentirajo. Prav tako niso odgovorili na vprašanje, ali lahko zagotovijo, da člani nadzornega sveta in uprave NLB iz vrst KBC ne bodo kakor koli v drugačnem ali boljšem položaju kot preostali člani uprave in nadzornega sveta NLB.
So pa na ministrstvu za finance pojasnili, da zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, določa da »so člani upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) dolžni pristojnim organom naznaniti vsak sum kaznivega dejanja članov uprav in nadzornih svetov, s katerimi se seznanijo pri opravljanju svojih zadolžitev, predvsem ob pregledovanju kreditnih map«.
