V izložbi poslovnih idej, med katerimi so se sprehajali investitorji, so fantje iz ekipe Beeyond predstavljali idejo virtualnega pokopališča. Ene so šokirali, druge navduševali. »To nam je všeč, idejo smo izbrali, ker je kontroverzna,« prizna Jure Grahek. »Ko človek umre, mu poleg klasičnega groba ustvarite še spletno spominsko mesto, ki je lahko dostopno vsem po vsem svetu in na katero lahko shranjujete njegove slike in spomine nanj. S tem nameravamo razbiti tabuje smrti in umiranja ter peljati izkušnjo ob izgubi bližnjega v 21. stoletje,« je poslovno idejo predstavil Grahek. Naložba je relativno majhna, ker gre zgolj za spletno aplikacijo, a se zavedajo, da bodo morali veliko vlagati v promocijo. »Ciljamo na 100.000 evrov. Pravega investitorja še nismo našli, bi bil pa za nas najbolj idealen partner iz Severne Amerike. A denar je denar, pa naj bo od kjer koli,« pristavi sogovornik.
S pametnim parkiranjem se želijo širiti v tujino
Investitorje so z idejo pametnega parkiranja poskušali pridobiti tudi v mladem podjetju Parkauto iz Ljubljane. Svojo idejo o ponudbi parkirnih prostorov že razvijajo na 400 parkiriščih v Ljubljani, bi pa pametni kapital potrebovali za čimprejšnjo širitev v tujino. »Olajšujemo probleme s parkiranjem. Poleg obstoječih parkirišč je v mestih veliko malih parkirišč, ki jih nihče ne trži. Denimo pred stanovanjskimi bloki – ko ljudje odhajajo z avtomobili na delo iz mesta, so parkirni prostori vsaj osem ur nezasedeni, okrog njih pa tisti, ki prihajajo na delo v mesto, po statistikah od tri do 14 minut mrzlično iščejo prost parkirni prostor. Mi omogočamo, da lastnik malega dvorišča z zapornico teh nekaj parkirnih prostorov trži, ko jih sam ne uporablja. Vi pa na pametnem telefonu vidite parkirišče in s telefonom aktivirate, da se zapornica odpre. S tem prihranimo živce, čas, gorivo in zmanjšujemo izpuste,« prepričljivo razlaga Boris Lutman. Ideja, ki ima zagotovo že investitorja? »Problem je, ker nas uporabniki še ne poznajo, začeti moramo marketinško kampanjo,« razloži Lutman. Upa, da bodo investitorja našli, saj gre za povsem slovensko inovacijo.
Priložnost dobili le najboljši
Da je zanimanje za sodelovanje z investitorji oziroma lastniki pametnega kapitala veliko, priča več kot 80 prijavljenih mladih podjetij, ki so želela konferenco izkoristiti za preboj na trg. Po skrbnem izboru, piljenju idej in pripravi za nastop je dobilo priložnost najboljših 18 iz treh držav (Slovenije, Hrvaške in Italije), ki so najpogosteje ponujali inovativne rešitve v medicini in mobilnosti, nekateri pa celo zdravo kavo in rešitve za čebelarje. Organizatorji so jim v Novo Gorico pripeljali 27 investitorjev – poslovnih angelov in predstavnikov družb tveganega kapitala iz desetih držav, s petimi iz Silicijeve doline pa pripravili videokonferenco.
»Namen konference je, da investitorji vidijo najboljše start upe, si jih zabeležijo in nato začnejo z njimi pogovore o dejanskem vstopu. Naš pristop je svojstven celo za Evropo. Start upe najprej izberemo, nato pa jih ostrimo, da izboljšajo poslovni model, pripravijo materiale za investitorje in se pripravijo za nastop pred investitorji. Ko stopijo prednje, so pripravljeni,« pojasnjuje Mladen Dakić iz Cobika. Poudarja, da takšnih investitorjev ne gre gledati zgolj skozi kapital, temveč kot na lastnike pametnega denarja, ki poleg slednjega ponudijo tudi znanje, izkušnje in dostop do potencialnih kupcev. »To niso bavbavi, ki vstopijo v lastniško strukturo in jo prevzamejo. Skoraj nikoli ne vzamejo večinskega deleža, ampak ga pustijo lastnikom podjetja, zaradi česar so ti bolj motivirani in bolje delajo,« poskuša razbiti osnovne stereotipe in strahove naših mladih podjetnikov.
V sodelovanje z investitorji bo treba stopiti bolj sproščeno
Tudi Maja Tomanič Vidovič iz Slovenskega podjetniškega sklada, ki je doslej pomagal že več kot 750 start up podjetjem, mlajšim od treh let, meni, da zanimanje tujega kapitala za slovenske ideje obstaja, le bolj sproščeno bo treba zadihati v tem sodelovanju. »Podjetja, ki imajo potencial, lastno znanje in vedo, kaj hočejo, so usmerjena tudi na globalne trge in takšna podjetja v tem trenutku zagotovo lahko najdejo kapital. Seveda pa to zahteva partnerstvo in sodelovanje, na katero pa podjetja včasih niso tako zelo pripravljena kot v tujini. Glede tega smo še vedno tradicionalna država in tukaj bodo potrebni premiki,« je prepričana.
Premike napoveduje tudi na področju semenskega kapitala. »Posebej v prvem letu po ustanovitvi podjetja je težko priti do njega, kapital ima v sebi veliko tveganja, podjetje še ne more pokazati nobenih pravih rezultatov, ima samo idejo in tim, ki mora prepričati investitorje, da je sposoben iz ideje narediti uspešen posel,« pripoveduje Tomanič-Vidovičeva. Na skladu tudi zato razmišljajo o posebnem skladu za semensko financiranje, ki bi ponujal spodbude že študentom in jim še pred ustanovitvijo podjetja približal podjetništvo.
Iniciativi Coinvest so letos investicijsko konferenco pomagali organizirati Mestna občina Nova Gorica, Slovenski podjetniški sklad in drugi partnerji. Podprli so jo tudi v iniciativi Start:up. Njen vodja Matej Rus namreč pojasnjuje, da se s povezovanjem mladih podjetnikov z investitorji doslej sistematično ni ukvarjal še nihče, zato je pobuda Coinvesta dobrodošla. Bitka za podjetniške talente namreč po njegovem mnenju postaja vse bolj dramatična.
