Oboje se zelo prepleta, vsekakor veliko bolj, kot je morda videti na prvi pogled. Vsakomur priporočam, da se za trenutek ustavi, pogleda nazaj in ugotovi, kako je zares prišlo do pomembnih stvari v življenju. »Serendipity« je ključna beseda. Po slovensko srečna naključja. Eden mojih najljubših citatov je »The harder I work, the more luck I seem to have« Thomasa Jeffersona.
Osredotočenje? V življenju me zanima ogromno stvari in dejstvo, da se ukvarjam »samo« s podjetništvom in dogodki TEDx, je že precej izostren fokus. (Smeh.) No, v bistvu se je s problemom osredotočenja možno uspešno spopasti v treh bistvenih korakih. Najprej je obvezen tako imenovani soul-searching, kjer ugotoviš, kaj je res tvoja strast, tvoje bistvo. Potem se odločiš, kaj bi rad zares rad naredil ali dosegel na tem področju – kratko-, srednje- in dolgoročno. Nato pa postaviš in slediš nekim metrikam, ki ti dajejo povratno informacijo, ali si na pravi poti in ali je vsaka ura tvojega časa in energije porabljena v skladu s cilji iz prvih dveh točk. No, obstaja še paralelna aktivnost, s katero ves čas držiš zdravo distanco do vsega skupaj in ne pustiš, da bi te kar koli preveč pogoltnilo. Simptom tega je običajno neobvladljiv stres.
Vas je v podjetništvo pognalo desetletno delo v IBM, kaj je bil povod, da ste šli na svoje? Zanimivo je tudi, da je IBM precej okoren sistem, 30Lean pa se ukvarja ravno z filozofijo lean startup v takšnih sistemih.IBM je super podjetje z ogromno znanja, sposobnimi ljudmi in visokim nivojem profesionalnosti. Vsakomur, ki je obojestransko kompatibilen, bi priporočal nekaj let v takem sistemu, da z veliko žlico zajame znanje in izkušnje. Pri sebi sem lahko opazil, da mi je IBM-ov korporativni duh zelo domač, hkrati pa me je izjemno privlačil tudi startup svet. In ravno zdaj, ko je startup razvoj dobil veliko bolj strukturirano in znanstveno podlago v pristopih lean startup/customer development, se nam je pokazala odlična priložnost, da združimo oboje, »lean startup in enterprise«.
Kako so v že ustaljenih podjetjih pripravljeni na vašo pomoč in kako dovzetni so potem za spremembe pri poslovanju?Američani bi rekli »The Jury is still out there« (Porota se še odloča). Mi smo seveda tudi sami sebi startup in kot taki tudi sami delamo po metodologiji lean startup, v katero verjamemo in jo zagovarjamo. Trenutno smo v fazi, skozi katero se izoblikujejo in potrjujejo hipoteze o tipičnih strankah in problemih oziroma željah, ki jih naslavljamo. Zanimanje in dovzetnost za spremembe je na različnih nivojih, mi pa iščemo tako imenovani earlyvangeliste, ki že zelo dobro razumejo in hočejo spremembe – takoj. Pri tem nam v Sloveniji zagotovo pomagata kriza – na temni strani kot vedno večje navdušenje nad startup sceno – na svetli strani.
Koliko podjetij bi potrebovalo takšne spremembe za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva?Vsa podjetja, ki so resna v svojih namenih, da dajo na trg popolnoma nove produkte in storitve in s tem kreirajo nove trge in nove poslovne modele. Ker so to precej tvegane stvari, se jih je treba lotiti zelo sistematično, na način lean startup. Če teh namenov ni, potem ni priložnosti za našo dodano vrednost in se z njimi ne ukvarjamo. Mi redno sami kontaktiramo podjetja, ki imajo idejo, voljo in namen, so pa po naši oceni šli predaleč v razvoju produkta in skoraj še nikamor v razvoju trga. Kaj narediti s tistimi, ki se še niso odločili razvijati in ponujati popolnoma novih produktov? Verjamem, da je trg tudi za tovrstno pomoč, vendar se s tem še ne ukvarjamo. Saj veste, fokus oziroma osredotočenje je precej pomembno. (Smeh.)
Kako je v praksi videti vpeljevanje pristopa lean startup v podjetju?Če ideja produkta še ni popolnoma definirana, je najprej na vrsti faza »ideation«, skozi katero se izbere najbolj verjetno, ki kljub temu še vedno temelji le na ugibanju oziroma hipotezah. Sledi izdelava enega ali več poslovnih modelov, iz katerih dobimo vrsto konkretnih in preverljivih hipotez o samem problemu, rešitvi in produktu, partnerjih, strankah in segmentih, prodajnih poteh in cenovni politiki ter ključnih virih in aktivnostih bodočega poslovanja. Te hipoteze se potem sistematično in rigorozno preverja pri potencialnih strankah. Gre za mešanico prodaje in učenja pri strankah. Postavljanje in preverjanje hipotez se sliši precej znanstveno in dejansko tudi je. In ravno ta znanstveni, sistematični pristop, ki temelji na dejstvih, omogoči lažje premagovanje naivne zaljubljenosti v prvo verzijo produkta. To pa je le ena od številnih preprek kulture, miselnosti oziroma navad, prek katerih je treba iti. Pri tem mehkem spreminjanju menedžmenta sodelujemo tudi z drugimi partnerji, ki imajo na tem področju še več kilometrine.
Kaj pa startup scena, kako jo vidite, kako opažate njen razvoj?Sam sem popolnoma navdušen, da se tako veliko dogaja na tem področju. Skeptiki bi lahko zlobno pripomnili, da od tako veliko dogajanja (startup weekendi, inkubatorji, tekmovanja, pospeševalniki itd.) ni bilo (še) prav veliko koristi. Silicijeva dolina se tudi ni zgodila čez noč, oni so začeli že v 60. letih. Za mlade in stare je vsaka startup izkušnja dobrodošla, saj postreže z močnim občutkom »can do« na eni stran in takoj spodnese tla pod nogami s hitro »fail« izkušnjo na drugi strani. Potrebujemo pa oboje. Z Andražem Torijem in še nekaterimi že snujemo prvo »Fail konferenco« v Sloveniji, ki bo destigmatizirala neuspeh in prikazala uporabno učno vrednost vsake napake – ne samo kot pogled nazaj, pač pa nekaj, na kar je treba računati z veliko verjetnostjo in se ustrezno pripraviti oziroma prilagoditi.
Menite, da je dovolj samo dobra ideja, volja in vztrajnost ali potrebujejo startupi tudi več podpore iz podpornega okolja?Podporno okolje? Misel lahko hitro nanese na razpise in nepovratna sredstva. Pri tem sem zelo previden, ker so to lahko pogosto vzvodi, ki povzročijo izkrivljeno realnost. Podjetja se namesto na trg raje prilagajajo oziroma prirejajo resnico in/ali svoje poslovanje razpisom. Ni vse umazano in črno, je pa to največja nevarnost. Bistvo startupa je iskanje ujemanja produkta s trgom (product-market fit) in ne ujemanje papirologije z razpisom.
Kateri govor TEDx na to temo bi priporočili mladim podjetnikom?Seveda. (Smeh.) Za podjetniški začetek kar trije: Simon Sinek, Ernesto Sirolli in Elon Musk.
Se ukvarjate kaj z državo, politiko in njihovimi ukrepi, ki naj bi nas potegnili iz krize?Ko v nekaj trdno verjameš in vidiš, da je dobro, želiš optimizirati učinek. In to razmišljanje hitro pride do ravni nacionalne države, ki je sicer po mojem mnenju zastarel koncept in so mu dnevi v trenutni obliki reprezentativne demokracije že šteti. Počasi pripravljamo tudi predlog za vlado, ministrstva in javni sektor. Zakaj počasi? Kot rečeno, smo trenutno usmerjeni na »earlyvangelists«, naš javni sektor pa večinoma spada – oh, kako rad bi se v tej točki motil – med »late majority« oziroma »laggards«, tiste, ki zadnji sprejmejo nekaj novega. Predlog bomo oprli na iniciativo Lean Startup in Government, s katero orje ledino Todd Park, ki ga je lani Obama postavil za CTO ZDA.
