Čeprav je v Sloveniji geoffreyja uporabljalo že več kot 65.000 ljudi, Slovenija za nas ne predstavlja ciljnega tržišča. V Sloveniji je gostinstvo precej konservativna panoga s precej nizko poslovno kulturo. Odločili smo se, da svojo energijo usmerimo v nastope na tujih tržiščih znotraj EU, kjer je panoga precej bolj urejena in je zato tudi poslovanje precej lažje.
Precejšen potencial za vašo širitev predstavlja tudi Hrvaška, ki zadnje mesece pospešeno vnaša več reda z davčnimi blagajnami.Z integratorji smo dogovore že sklenili in prvi posli bodo stekli septembra, ker nismo hoteli novosti vpeljevati sredi visoke turistične sezone, saj je potrebnih nekaj tednov tako za učenje naročnika kot za vpeljavo nove tehnologije. Sicer pa je po dosedanjih izkušnjah prodajni cikel za naš izdelek nekaj mesecev – to pomeni od prvih pogovorov do prve uporabe geoffreyja.
Durs naj bi do konca avgusta opravil okoli 2400 nadzorov blagajniškega poslovanja, večinoma pri gostincih. Pa vendar vaše izkušnje kažejo, da v mnogih gostinskih lokalih še naprej spretno zaobidejo zakonodajo.Ta panoga je v Sloveniji zelo neurejena. Tudi pošteni lastniki lokalov imajo ogromno težav, ko se na njihov račun zaradi slabega nadzora okorišča iznajdljivo osebje, na primer natakarji ali vodje lokalov. Četudi smo pri nas julija uvedli zakon, ki naj bi podjetjem in samostojnim podjetnikom preprečil brisanje in popravljanje izdanih računov, to še vedno ni dovolj. Osebje ima še vedno možnost prirejati poslovanje. V nekaterih lokalih, kjer je prihajalo do nepravilnosti, so zaposleni za nepravilnosti našli krivca v geoffreyju. Kasnejša analiza je pokazala, da so zaposleni krivili naš dlančnik za to, ker je naš sistem lastniku lokala omogočal učinkovit in celovit pregled nad poslovanjem, torej jim je preprečeval goljufanje. Z geoffreyjem si namreč vsak gost lokala sam ustvari svoje naročilo, kar onemogoča vpletanje zaposlenih v sam proces naročanja in prirejanja naročil – lastnik končno dobi popoln vpogled v delovanje lokala.
Delate že v Nemčiji in Franciji. Kateri trgi pa so za vas zdaj najbolj »vroči«?Najzanimivejša trga sta že omenjeni Nemčija in Francija, pogovori pa tečejo tudi s strankami v Španiji in na Portugalskem, kot tudi v nekaterih bolj eksotičnih državah, kot je na primer Gruzija.
Tudi zaradi bolj resnega poslovnega okolja in lažjega prodora geoffreyja na globalne trge boste predstavništvo prihodnje leto odprli v tujini.V skladu z načrtom širitve na tuja tržišča res nameravamo v prihodnjem letu imeti vsaj enega zaposlenega tudi v tujini, od koder bomo pospeševali prodajo na tujih tržiščih. Roko na srce, na splošno je treba v sodelovanje s slovenskimi gostinci vložiti izjemno veliko energije, pa se še vedno pogosto dogaja, da ne spoštujejo pogodb in dogovorov. Medtem pa večjo stranko iz tujine dobimo bistveno lažje, hkrati pa se držijo poslovnih dogovorov in je zato poslovanje lažje.
Geoffrey deluje na elektronskem papirju. Z njim ste nedavno prodrli v Avstralijo. Kaj vam bo ta posel prinesel?Sodelujemo z Road and Maritime Services, ki ima podobno nalogo kot naš Dars. Skrbijo torej tudi za cestnoprometne znake z dinamičnimi vsebinami, na primer o omejitvah parkiranja ali pa o posebnostih v prometu. Trenutno gre za pilotski projekt, ki ga postavljamo v središču Sydneyja. Druga večja stranka – Fiat – namerava uporabljati elektronski papir na proizvodnih linijah v vseh svojih tovarnah z namenom digitalizacije poslovanja in izboljšane sledljivosti.
Širitev prodaje geoffreyja kot tudi novi naročniki elektronskega papirja pomenijo tudi nove zaposlitve?V večji meri smo zaposlovali že v začetku leta, saj smo morali biti tudi kadrovsko pripravljeni na večje prodajne in razvojne korake, trenutno pa iščemo prodajnike za tuje trge, strokovnjaka za marketing in PR.
Visionect je pred letom dni in po skoraj devetih mesecih dogovorov sklenil pogodbo z eno do slovenskih družb tveganega kapitala. Zakaj ste se odločili za ta vir financiranja razvoja ter rasti podjetja in ali bi z izkušnjami, ki jih imate zdaj, raje iskali denar v tujini?Podjetje je že od samega začetka načrtovalo eksterno financiranje v obliki tveganega kapitala, saj drugače ni bilo mogoče financirati resne proizvodnje elektronike. V naši panogi si lahko stroškovno učinkovit šele ob večjem obsegu naročil, za kar pa potrebuješ kar nekaj sredstev, ki jih banke v danih okoliščinah ne ponujajo. Slovensko okolje družb tveganega kapitala se sicer izboljšuje, a še vedno ni primerljivo s tujino. Odločitev za slovenski kapital je bila povsem pragmatična.
GZS in druge stanovske organizacije so nedavno z dokumentom Kisik za gospodarstvo vnovič opozorile vlado na nujne ukrepe. Kje pa vi želite najprej izboljšave?Po mojem mnenju so opozorile predvsem na potrebe večjih slovenskih podjetij. Zagonska podjetja v Sloveniji pa potrebujejo zgolj tri reči: nižjo obdavčitev dohodkov, da bomo lažje zaposlovali, urejeno plačilno disciplino in čim manj vmešavanja z nepotrebnimi birokratskimi postopki. Če pa govorimo o zagonu gospodarstva, naj država poskrbi za bolj učinkovito črpanje evropskih razvojnih sredstev in posledično več razpisov za mikro, mala in mlada podjetja v zagonski fazi, ki delujejo na področju visoke tehnologije in ki prodajajo na globalnem trgu.
