Predstavljajte si, da ste vlagatelj, ki išče uspešno delniško družbo, v katero bi želeli investirati. Po pregledu poslovnega poročila in finančnega stanja se odločite, da boste denar vložili v družbo, ki prikazuje dobiček, visok ROE, se promovira kot družbeno odgovorna... Predsednik uprave družbe ima velike poslovne ambicije, želi se razširiti na druge trge in zato nima časa, da bi se ukvarjal z novim trendom uresničevanja korporativne integritete.
Bi investirali v takšno družbo? Večina od nas bi. Kmalu bi se to izkazalo kot zelo slaba poslovna naložba. Predsednik uprave te družbe je namreč končal v zaporu zaradi odtujitve sredstev družbe, poslovne goljufije, trgovanja z notranjimi informacijami in korupcijo. Vrednost delnic je zdrsnila navzdol in izgubili bi veliko denarja.
Na žalost so mnogi vlagatelji v zadnjih letih na takšen ali podoben način izgubili precej kapitala. Danes so finančni škandali in številne kršitve poslovne integritete na naslovnicah vseh večjih medijev. To seveda odpira vprašanje, kaj botruje temu trendu? Je porast kršenja poslovne integritete rezultat deregulacije trga ali odraz prevelikega apetita družb? Nekateri trdijo, da je kršenje poslovne integritete rutina, drugi, da se poslovna integriteta dviguje, saj se tudi povečuje pregon tovrstnih ravnanj.
Odgovor je verjetno nekje vmes. Medtem ko se intenzivneje preganjajo kršitve korporativne integritete, ni mogoče zanikati, da je v zadnjih letih prišlo do povečanega števila kršitev poslovne integritete.
Gnilo jabolko ali slab nasad?
Tudi načeloma pošteni zaposleni lahko v posameznih primerih ravnajo neetično in kršijo integriteto. Občasno smo lahko vsi gnila jabolka. Včasih je razlog večje število vlog, ki jih igramo vsak dan (zasebno ali poslovno), in z njimi povezanih standardov. Včasih nimamo poguma, da bi storili to, kar je prav, ali pa nimamo dovolj potrebnih informacij in na koncu je naša odločitev neetična. Vsi tudi delamo napake, ki niso nujno posledica slabega namena. Veliko večji problem je, če dvomimo o etičnosti naših odločitev, če večina deluje drugače in soglašamo s slabim nasadom. V tej fazi je družba v nevarnosti, na poti propada.
Kaj ima etika s korporativno integriteto? Lahko bi rekli, da je etika temelj prava. Slaba etična kultura pripelje do kršitev korporativne integritete, ta pa pogosto pripelje do pravnih kršitev in posledično finančnih posledic. Pravila so nujna, vendar ne zadostujejo. Sistem, ki temelji na pravilih, je predvsem reaktiven in je znan predvsem kot skladnost poslovanja. Dodati pa je treba še etiko, ki vnaša proaktivnost.
Družbe morajo imeti oba sistema. Če je obnašanje ali poslovanje zakonito, še ne pomeni, da je etično. Vendar pa pravila niso intuitivna in ravnati v skladu z zakonom ni dovolj za odgovorno in etično poslovanje. Seveda pa se po drugi strani, če obnašanje ali poslovanje krši pravila, ne more sklicevati na moralne čute. Da ne bi imeli preveč gnilih jabolk v naših družbah, ki bi sčasoma uničila še druge zaposlene, moramo v družbi zaupati drugi drugim, zaupati strokovnosti poslovodstva in družbe, zavezati se k etičnemu poslovanju, ne odstopati od pravil… Če je sistem v družbi vzpostavljen na teh vrednotah, bodo gnila jabolka sama odšla. In kako prepoznati družbo s slabim nasadom? Odgovor je v uvajanju učinkovitega sistema korporativne integritete.
Od besed k dejanjem
Pred dobrim mesecem dni so bile javno predstavljene smernice slovenske korporativne integritete za zakonito in etično poslovanje v slovenskem gospodarstvu. Koncept smernic ni v tujini nič novega, pri nas pa predstavljajo pomemben premik, ki ustvarja tudi priložnosti za tiste družbe, ki so naprednejše od svojih konkurentov, ki še zaostajajo pri prepoznavanju zahtevanih trendov ali pa jim še ne uspeva obvladovati tveganj korporativne integritete.
Danes ni dovolj, da se družbe zavedajo pomena korporativne integritete samo na papirju. Za večjo učinkovitost in konkurenčnost morajo vodstva družb postati proaktivna, kar od njih zahteva predvsem spremembo v poslovni kulturi. Če bo za gospodarske družbe korporativna integriteta postala družbena in poslovna norma, ki jim bo predstavljala strateški cilj in ne le taktiko za poliranje odnosov z javnostjo, bodo tudi učinkovitejša in uspešnejša pri poslovanju. Pri našem delu smo se pogosto srečali z dejstvom, da imajo družbe sprejete kodekse ravnanj, tudi strategije etičnega in transparentnega poslovanja, vendar njihova določila v vsakodnevnem ravnanju pogosto kršijo. Namen in praksa sta pogosto neskladna.
Dobri primeri neskladja med nameni in dejansko prakso poslovne integritete so primeri sistemske korupcije v velikih mednarodnih korporacijah iz farmacevtske, avtomobilske in strojne industrije v zadnjem desetletju. Primeri so pokazali na kulture poslovanja, kjer je sistem korporativne integritete samo fasada. Vse korporacije so se ponašale z močno kulturo poslovanja z integriteto ter učinkovitim sistemom skladnosti. Posledice so katastrofalne in segajo od velikih kazni, obsodilnih sodb vodilnih ter celo do bankrota. Spomnimo se na Siemens, MAN, GlaxoSmithKline... Primeri potrjujejo, da korporativni integriteti ne sme biti cilj samo formalna izpolnitev pogojev, pač pa predvsem njeno vpetje v vse poslovne procese.
Učinkovit sistem korporativne integritete pomeni povezovanje poslovne strategije in s spoštovanjem pravnega in etičnega poslovanja. To pomeni predvsem odkrivanje in preprečevanje šibkih točk v procesih s ciljem izboljšanje odnosa do zaposlenih, dobaviteljev, distributerjev, strank, konkurentov in širšega okolja.
Poti za vzpostavitev sistema korporativne integritete je več. Najpomembnejše pa je, a je sistem stroškovno učinkovit, izvedljiv in da dejansko omogoča upravljanje tveganj za korporativno integriteto.
Na voljo so učinkoviti mehanizmi za stalno in celovito prepoznavanje in obvladovanje tveganj za korporativno integriteto, najsodobnejše metode in tehnike za vzpostavitev ustreznega kontrolnega okolja, preverjanje delovanja notranjih kontrol, preiskavami tveganih področij in izobraževanje zaposlenih o posledicah in tveganjih za korporativno integriteto.
Ob upoštevanju nemških standardov za preverjanje skladnosti upravljanja družb, OCEG in zdaj tudi v skladu s slovenskimi smernicami korporativne integritete in drugih relevantnih smernic odvisno od področja presoje ocenjujemo usposobljenost notranjega presojevalca korporativne integritete in učinkovitost vzpostavljenega sistema korporativne integritete v družbi.
V preteklosti je bilo mogoče, da so se vodstva družb in zaposleni lahko skrivali v zavetju organizacije. Medtem ko so lahko bile družbe kaznovane na trgu ali pred sodiščem zaradi njihovega neetičnega poslovanja, pa posamezniki na splošno niso odgovarjali za dejanja družb. Vodstva in zaposleni družb so pogosto menili, da so zaščiteni pred osebnim pregonom za dejanja, ki so jih »zagrešili« v imenu družbe.
Vendar tako kot se zavedanje vseh deležnikov glede pomena korporativne integritete širi, tako se tudi spreminja zavedanje predvsem vodstev družb glede njihove nedotakljivosti. Danes se za nezakonito ali drugačno kršenje poslovne integritete posameznika kaznuje, tudi z zaporno kaznijo. Po takih primerih se nova vodstva običajno odzovejo z uvedbo strogih poslovnih pravil. Vendar pa slab ugled zaradi kršitev poslovne integritete ne izgine zelo hitro. Ponovni dvig ugleda lahko traja leta in je povezan z visokimi stroški.
Nedavna raziskava Centra za etično in pravno skladnost (Center for Ethical and Legal Compliance, CELC) dokazuje, da so družbe z višjimi standardi integritete dolgoročno uspešnejše, njihova donosnost pa je tudi do štirikrat višja od povprečja. Lahko rečemo, da se družbam neetično poslovanje kratkoročno lahko izplača, dolgoročno pa prav gotovo ne. Korporativna integriteta je zato naložba v prihodnost. Je naložba v višjo rast. Prihodnost je zagotovo na strani tistih, ki spoštujejo dobre poslovne prakse.
Dr. Andrej BaričičBDO revizija, d. o. o.
