Tretjo finalistko izbora Gazela 2013 bodo ta četrtek izbrali v Lipici, kjer so za gazelo primorsko-notranjske regije nominirana podjetja Oro Met, Pet Pak in Smarteh. Najboljša gazela regije se bo pridružila Interserohu, gazeli osrednje Slovenije, in šentjernejski L-Tek Elektroniki, ki je bila za najboljšo gazelo prepoznana minuli četrtek v dolenjsko-posavski regiji.
Primorsko-notranjske gazele so v petih letih – od 2007 do 2012 – prodajo povečale za skoraj 160 odstotkov. V istem času je regijsko gospodarstvo zabeležilo dvoodstotni padec prihodkov od prodaje. Tudi z vidika zaposlovanja kazalniki kažejo podobno: 100 regijskih gazel je v tem obdobju povečalo število delovnih mest za 49 odstotkov, kar pomeni skoraj 800 novih delovnih mest (796), regijsko gospodarstvo pa jih je izgubilo kar 5276 (11-odstotni padec).
Visok naskok gazel tudi pri povečevanju dodane vrednosti
Gazele so zgled gospodarstva tudi po dodani vrednosti. Sto primorsko-notranjskih gazel je v petih letih dodano vrednost podvojilo (97-odstotna rast), v istem času je regijsko gospodarstvo zabeležilo enoodstotno znižanje dodane vrednosti. Med podjetji, uvrščenimi na lestvico najhitreje rastočih, jih 52 odstotkov presega povprečno dodano vrednost na zaposlenega v slovenskem gospodarstvu (37.187 evrov).
Po velikosti je med sto primorsko-notranjskimi gazelami dve tretjini (66 odstotkov) mikropodjetij, s četrtinskim deležem sledijo majhna podjetja (24 odstotkov), med dinamično rastočimi pa je tudi pet srednje velikih in štiri velika podjetja. V letu 2012 je povprečna gazela v tej regiji zaposlovala 24 sodelavcev (od letošnjega leta so na lestvice najhitreje rastočih uvrščena podjetja z najmanj pet zaposlenimi).
Ne marajo pretiranega zadolževanja
Gazele primorsko-notranjske regije se financirajo sorazmerno konservativno: delež kapitala v strukturi financiranja po podatkih za leto 2012 znaša 45 odstotkov, zadržanost pri zadolževanju pa je značilna tudi za regijo kot celoto, ki beleži 41,5-odstotni delež kapitala v strukturi financiranja.
Po verjetnosti preživetja, merjene s kazalnikom verjetnosti neuspeha v naslednjih dvanajstih mesecih (po lastni metodologiji Failure Score Model ga izračunava družba Bisnode), je prihodnost za gazele z vrednostjo indeksa 76 bolj zanesljiva od povprečnega podjetja v regiji, ki izkazuje bistveno nižjo vrednost indeksa (48).
Minuli četrtek je Dolenjske Toplice vnovič zapisal v zgodovino gazel s prav posebno energijo. Gazele je najprej sprejela svetnica občinskega sveta Dolenjske Toplice Alenka Malenšek, ki je v odkritem pogovoru izrazila upanje, da bo gazelam, ki ves čas zaposlujejo in rastejo krizi navkljub, uspelo zaposliti tudi ljudi iz njihove občine, saj je propad Novolesa ogrozil več kot 140 družin. V pogovoru sta sodelovala tudi mag. Sabina Koleša, generalna direktorica direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo, in Matija Kodra, vršilec dolžnosti direktorja direktorata za kakovost javne uprave na MNZ, ki sta predstavila prizadevanja vlade za zmanjšanje birokratskih ovir za delovanje hitro rastočih podjetij in nakazala, da bi vlada lahko enotni dokument za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti, ki naj bi učinkovito pomagal odpravljati ključne ovire, s katerimi se spopadajo tako domača kot tuja podjetja, sprejela že ta teden.
Na prireditvi v Kulturno-kongresnem centru Dolenjske Toplice so izbor najboljše regijske gazele spremljali tudi dijaki, ki že delajo prve podjetniške korake, ter Zotkini talenti. Tako so gazelam nekaj vprašanj zastavili tudi člani podjetniškega krožka Gimnazije Novo mesto, ki so jih povabili tudi na novembrski start up vikend, medtem ko so gazele napovedale, da bodo vrata njihovih podjetij še naprej odprta za mlade prodorne ljudi.
