Podjetja, nominirana za regijsko gazelo, so Oro Met iz Neverk v pivški občini, specialisti za proizvodnjo standardnih orodnih plošč, Pet Pak iz Ilirske Bistrice, družinsko podjetje, ki izdeluje embalažo za prehrambeno industrijo, kozmetične izdelke in farmacijo, ter tolminski Smarteh, ki razvijajo in izdelujejo elektronske krmilne in regulacijske sisteme za potrebe klimatizacije, avtomatizacije poslopij in industrijskih procesov.
Sicer pa so primorsko-notranjske gazele v petih letih – od 2007 do 2012 – prodajo povečale za skoraj 160 odstotkov. V istem času je regijsko gospodarstvo zabeležilo dvoodstotni padec prihodkov od prodaje. Tudi z vidika zaposlovanja kazalniki kažejo podobno: 100 najhitreje rastočih regijskih gazel je v tem obdobju povečalo število delovnih mest za 49 odstotkov, kar pomeni 796 novih delovnih mest, regijsko gospodarstvo pa jih je izgubilo kar 5276, kar je 11-odstotni padec. V letu 2012 je povprečna gazela v tej regiji zaposlovala 24 sodelavcev, pri čemer velja poudariti, da so od letošnjega leta na lestvice najhitreje rastočih uvrščena samo podjetja z najmanj pet zaposlenimi.
Zadržane pri zadolževanju
Gazele primorsko-notranjske regije se financirajo sorazmerno konservativno: delež kapitala v strukturi financiranja po podatkih za leto 2012 znaša 45 odstotkov, zadržanost pri zadolževanju pa je značilna tudi za regijo kot celoto, ki beleži 41,5-odstotni delež kapitala v strukturi financiranja. Po verjetnosti preživetja, merjene s kazalnikom verjetnosti neuspeha v naslednjih dvanajstih mesecih (po lastni metodologiji Failure Score Model ga izračunava družba Bisnode), je prihodnost za gazele z vrednostjo indeksa 76 bolj zanesljiva od povprečnega podjetja v regiji, ki izkazuje bistveno nižjo vrednost indeksa in sicer 48.
Gazele so zgled gospodarstva tudi po dodani vrednosti. Sto primorsko-notranjskih gazel je v petih letih dodano vrednost podvojilo (97-odstotna rast), v istem času je regijsko gospodarstvo zabeležilo enoodstotno znižanje dodane vrednosti. Med podjetji, uvrščenimi na lestvico najhitreje rastočih, jih 52 odstotkov presega povprečno dodano vrednost na zaposlenega v slovenskem gospodarstvu (37.187 evrov). Po velikosti je med sto primorsko-notranjskimi gazelami dve tretjini (66 odstotkov) mikropodjetij, s četrtinskim deležem sledijo majhna podjetja (24 odstotkov), med dinamično rastočimi pa je tudi pet srednje velikih in štiri velika podjetja.
Najboljše regijske gazele od 2001
Regijska gazela je bilo lansko leto podjetje Bia Separations s sedežem v Ajdovščini. Sicer pa so gazele primorsko-notranjske regije v primerjavi z drugimi petimi regijami (druge regije so še osrednja Slovenija, gorenjska, dravsko-pomurska, dolenjsko-posavska in savinjsko-zasavska) redko posegale po najvišjih priznanjih. Regija je edino zlato gazelo dala leta 2008, ko je bilo za najboljše v Sloveniji prepoznano podjetje Instrumentation Technologies, ki je bilo leto prej srebrna gazela. Bronasta gazela je bilo podjetje SEC, ki pa ima zdaj sedež v Ljubljani, proizvodjo pa ohranja na Primorskem, leta 2006 pa je bronasta gazela postalo tudi podjetje Fluid, ki je šlo leta 2011 v stečaj.
2001 – Systec System Technology
2002 – Cicipet
2003 – Atech
2004 – Peloz
2005 – Lesimpex
2006 – Fluid, bronasta gazela
2007 – Instrumentation Technologies, srebrna gazela
2008 – Instrumentation Technologies, zlata gazela
2009 – Finali Trading
2010 – SEC, bronasta gazela
2011 – Kolektor Koling
2012 – Bia Separations