Ponedeljek, 13. januar:Zelenjava, orodjarstvo, ribe in biznis
Prve izkušnje z akvaponiko so obstajale že dolgo pred Poniko. Idejo sem prvič preizkusil na tekmovanju za rektorjevo nagrado v ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju. Načrtoval sem manjše namizne sisteme (akvaponske akvarije), v katerih bi gojili zelišča za uporabo v kuhinji, poleg teh pa še nekaj kvadratov velike vrtičke za teraso ali balkon. Izdelali smo celoten poslovni načrt, grafike, opise, izbrali ime podjetja in z obilico treme sem se odpravil predstavljat idejo, ki je bila sicer tričlanski komisiji sicer zanimiva, to pa je bilo tudi vse. Nagrade nisem dobil, ravno tako ne vlagatelja.
Sprva sem bil sicer razočaran in jezen, ker komisija ni videla potenciala, kasneje pa sem ugotovil, da jaz v akvaponiko pač verjamem, oni pa ne. Zgodbo sem nadaljeval v obliki diplome na biotehniški fakulteti, kjer sem dokazal, da tehnologija deluje in da ima velik potencial. Po zaključeni fakulteti pa sem sklenil iti na podjetniško pot.
Torek, 14. januar:Propad in novo vstajenje
Danes sem želel na predavanje Jerryja Colonne v Kinu Šiška, vendar mi ni uspelo. Kasneje sem si pogledal njegov pogovor z Jasonom Calacanisom. V središču njunega pogovora je bila Colonnova zgodba o njegovem poslovnem in osebnem zlomu, ko se mu je skupaj z napadom na dvojčka WTC v New Yorku sesul svet. Ko je prišel domov, se je sesedel in njegova triletna hčerka, ki je to videla, je mislila, da je njen oče umrl. Po tem dogodku je odšel na zdravljenje in meditacijo, kjer je odkril, da se je poistovetil s tem, kar je počel profesionalno. Tako kot je zgorel WTC, je zgorel tudi on.
Tudi sam ves čas hodim po tej tanki meji med seboj in delom. Jerryjeva izkušnja mi je danes le utrdila zavedanje, da je delo samo del mojega življenja in ni to, kar me definira kot človeka.
Sreda, 15. januar:Naredi sam
Moja glavna naloga v podjetju je razvoj akvaponskih sistemov. To vključuje vse, od preračunov velikosti sistema, koliko bo mogoče pridelati rib in zelenjave, kako močne črpalke potrebujemo za določeno velikost, kako bomo spravili čimveč kisika v vodo s čim manj energije, kako še bolj izolirati rastlinjake in izkoristiti sončno svetlobo in še in še. Izzivov in zanimivih idej nikoli ne zmanjka. Nekako tako je nastal eden izmed naših produktov v sodelovanju s proizvajalcem rastlinjakov Zeleno Šomurje, ime produkta je ponnod mini 32. To je rastlinjak, ki pozimi shranjuje sončno toploto in jo oddaja čez noč, v njem pa je postavljen akvaponski sistem, s katerim pridelujete hkrati ribe in zelenjavo ter s tem dobite zdrave in sveže obroke na svojo mizo. Plod nekajmesečnega dela, za katerega imamo že prvega potencialnega kupca in komaj čakamo, da bodo v njem začele rasti ribe in prva zelenjava.
Ena izmed pomembnejših stvari, ki se jih učim zdaj, je delegiranje nalog. Zato sem vesel, da imam v ekipi tudi dve marljivi sodelavki. Vesna organizira vse zadeve, jih dokumentira in me opominja, če kaj pozabim, poleg tega še skrbi za to, da ji ne zastaja delo v njeni redni službi. Maja pa ima pri nas vlogo pravega podjetnika, saj ona v glavnem komunicira z našimi strankami in vlagatelji, zraven pa še uspešno opravlja svojo redno službo. Brez njiju naša blagovna znamka Ponnod nikakor ne bi zaživela do te mere, kot je, in prepričan sem, da nas čaka še svetla prihodnost.
Nedavno sem srečal socialno podjetnico Lenko Puh na poti na Piknik z namenom, ki ga je priredila revija Viva. Dogovorila sva se, da nam bo priskrbela delovno silo, ko jo bomo potrebovali, saj bomo ob pobiranju pridelka nekajkrat na mesec potrebovali več ljudi. Model njihove zadruge e TRI v okrilju podjetja Jazon, d.o.o., mi je pisan na kožo.
Četrtek, 16. januar:Mreženje
Moji izzivi in izzivi našega podjetja se trenutno vrtijo okoli izkoriščanja odpadne toplotne energije pri industrijskih procesih. Takih virov je v industriji veliko, vendar dodaten izziv predstavlja prav pomanjkanje vizije v prejšnjih desetletjih, ko so se ta podjetja razvijala. Takrat namreč niso razmišljali, kako bi izrabili energijo čim učinkovitejše, saj so bili energenti kljub veliki porabi še vedno dovolj poceni. Zdaj se zgodba obrača in vsi bi radi zadržali čim več energije v svojih procesih, kar je zaradi zgrešene politike pri infrastrukturnem načrtovanju izredno otežen in drag postopek. Se pa vmes najde kakšna izjema in z eno izmed takih smo trenutno v navezi in jim že pripravljamo projekt.
Poleg tega smo se povezali z več občinami v Prekmurju, predvsem zaradi njihovih številnih geotermalnih vrelcev in ogromno neizkoriščenih ali degradiranih kmetijskih površin, ki so posledica večletnega konvencionalnega kmetijstva, ki je pustilo posledice po vsem svetu. Na dan propade 10 milijonov hektarjev nekdaj plodnih zemljišč. Po drugi strani pri nas pridelamo samo slabih 34 odstotkov zelenjave, ki jo potrebujemo. To je zagotovo podatek, ki bi moral ohrabriti predvsem pridelovalce in državni aparat. Vrsta ukrepov sicer že obstaja, vendar mislim, da če se ne bodo zganili kljub birokraciji in vsem oviram, potem nam noben ukrep ne bo pomagal. Ravno iz tega črpa Ponika energijo, saj želimo videti spremembe, začenši z nami.
Petek, 17. januar:Petek mi prija
Danes sem se končno lahko posvetil projektu, ki mi veliko pomeni. Z Vesno sva se pogovorila o naši prihajajoči akvaponski delavnici, ki bo tokrat v slogu zime – kako se lahko pripravimo za prezimovanje sistema, kakšne vrste rastlinjakov, ogrevanja, rib in rastlin imamo na voljo in kako z vsem tem operiramo. Vse to in še več bomo 22. februarja poučevali v Idriji, v najlepšem in največjem akvariju v Sloveniji, M-akvariju, kjer boste oskrbnika Valterja Majnika lahko povprašali tudi kaj glede akvarijev, saj je prava živa enciklopedija. Zaključek delavnice bo popoldanski ogled in predstavitev akvaponskega sistema v Idriji, ki obratuje skoraj osem let in mojo družino oskrbuje s svežo zelenjavo tudi pozimi.
Vesna je zadolžena za pripravo prvega akvaponskega tehničnega priročnika v slovenskem jeziku. Ena izmed mojih želja med pisanjem diplome na temo akvaponike je bila tudi izdelava priročnika, tako da bova z Vesno s skupnimi močmi to zdaj tudi uresničila. Akvaponika je vedno bolj poznana tudi v Sloveniji, prav tako pa teče program Aqua-vet (v sodelovanju z BC Naklo in Zdravstveno fakulteto v Ljubljani), ki bo omogočal institucionalno šolanje za poklic urbanega kmetovalca akvaponika.
Sobota, 18. januar:Prihaja zanimiv teden
Za konec tedna sva z dekletom šla v Idrijo na obisk k staršem in nečakinjam. Imel sem še nekaj dela in seveda obvezen pregled akvaponskega sistema. Če vode in rastlinjaka ne ogrevaš, zadeva bolj ali manj miruje, je pa potrebno od časa do časa preveriti parametre vode.
Pred mano je sicer zelo zanimiv teden? Veselim se obiska v Luštu. Predstavit jim gremo svoje ideje in spoznat njihovo uspešno zgodbo. Zagotovo se lahko kaj naučimo od njih in navežemo nove stike. Zelo rad bi namreč videl čim več komercialnih sistemov iz dveh razlogov: da bi študentje ali dijaki lahko delali seminarske in diplomske naloge na teh sistemih in tako pridobili izkušnje, znanje in sveže ideje, kako proces še nadgraditi. Druga želja pa sega spet na področje samooskrbe in dejstva, da imam pač rad ribe, in sicer čimbolj raznolike.
Z Biotehniško fakulteto v Ljubljani oziroma s profesorjem Rokom Miheličem in podjetjem Algen smo se prejšnje leto pogovarjali o skupnem projektu. Šlo bi za izrabo ostankov hranil v procesirani vodi iz digestata iz bioreaktorjev. Izkazalo se je, da je v tej vodi kar lep ostanek kalija, ki ga v akvaponiki večinoma primanjkuje. Lani nas je čas prehitel, zato se bom letos potrudil, da bo to uresničeno in da bomo lahko na koncu leta postregli z novimi rezultati.
