Kako ste zastavili model učenja podjetništva za osnovnošolce?

Priznati moram, da se kar malo nasmehnem, ko slišim, da je moj krožek postal "model učenja podjetništva", ki zanima tudi ostale. Prvo srečanje sta sicer obiskali samo dve dekleti. Pa smo vseeno začeli. Pogovarjali smo se o ambicijah, o življenjskih sanjah... Lagal bi, če bi rekel, da sem že tedaj imel jasno vizijo, kako bo krožek deloval. Aktivnosti sem pripravljal sproti, iz tedna v teden, in pri njihovi pripravi sem se zanašal na svoje izkušnje dela z mladimi kot trener neformalnega izobraževanja. Za vsako srečanje sem pripravil neko novo igro ali aktivnost, ki je otroke napeljevala k razmišljanju, kako pomembni so ustvarjalnost, želje po uspehu, timsko delo, vztrajnost in podobno... Tako se je po neki naravni poti izoblikovala metodologija krožka, ki je v zadnjem času začela kazati tako dobre rezultate.

Kako potekajo vaša srečanja z otroki?

Osrednja ideja, okoli katere je zgrajen podjetniški krožek, je učenje "mehkih" veščin, kot so iznajdljivost, samozavest, ustvarjalnost, inovativnost, drznost, vztrajnost in podobno. Te veščine pa je nemogoče učiti v razredu, zato namesto tega raje pripravimo aktivnosti, denimo lov na zaklad, ki so zasnovane tako, da brez njih naloge ni mogoče opraviti. Bistveno bolj pomembno se mi zdi, da mladim pokažem, kako pomembno je, da se razvijajo v tej smeri, saj so to kompetence, ki jih bodo lahko uporabili kjer koli. Klasične podjetniške vsebine, kot je recimo izdelovanje poslovnih načrtov, nas na tej točki sploh ne zanimajo.

Kako pomembno je seznanjanje mladih s podjetništvom že v osnovnošolskih letih?

Izjemno pomembno. Ampak ne seznanjanje s podjetništvom v smislu poslovnih načrtov, marketinških strategij, razlike med s. p. in d. o. o., temveč vzgoja v način razmišljanja, življenjsko filozofijo, ki pravi, da lahko vsak doseže tisto, kar hoče, če si bo to res želel, in da je dobro biti nekoliko drugačen.

Moj občutek, ko sem šel skozi šolski sistem, pa mislim, da mi bo marsikdo pritrdil, je, da so najbolj uspešni tisti, ki sklonijo glavo, marljivo kot papige ponovijo tisto, kar so jim povedali učitelji, bog ne daj, da si drznejo dvomiti o njihovi besedi, so pridni in pravočasno rešijo domačo nalogo. Šolski sistem se zadnjih 100 let ni nikakor spremenil. Učilnice so še vedno iste, le tablice in krede so zamenjali zvezki in kemična pisala. Danes ni glavni problem izobraževanja, da je informacij malo, kar pomeni, da je prednost, če imaš čim več v glavi. Ravno nasprotno, danes je na internetu mogoče najti kar koli. Zato trdim, da je bistveno bolj pomembno, da si zastavimo prava vprašanja, da najdemo kvalitetne informacije, da si znamo o teh informacijah ustvariti lastno mnenje in da znamo iz teh informacij tudi nekaj narediti. Da smo kreativni, da si drznemo vse postaviti na glavo.

Otroci, ki so v zadnjih dveh letih osnovne šole obiskovali podjetniški krožek, imajo torej odlično izhodišče za naprej, a kako naj znanje ohranjajo in nadgrajujejo v srednji šoli - verjetno je še vedno zelo malo takih, ki bi dijakom ponujale tovrstne obšolske dejavnosti?

Res je, na srednješolski ravni je premalo podjetništva, sploh v gimnazijskih programih, kamor se vpisuje vedno več mladih. To bi se vsekakor moralo spremeniti, saj je podjetništvo v času velike brezposelnosti še toliko bolj privlačna možnost.

Zanimanje za vašo metodologijo so izrazili v Veliki Britaniji. Kako so vas odkrili?

Ena od organizacij, s katero sodelujem, je ljubljanski zavod Akademija naprednih idej, katerega poslanstvo je mreženje med organizacijami in posamezniki iz vse Evrope, ki delujejo v nevladnem sektorju. Nedavno so organizirali mednarodno srečanje mladinskih delavcev, na katerem sem predstavil delovanje mojega krožka. Takrat sem prvič o svojem "hobi projektu" govoril širši javnosti in pozitiven odziv me je izjemno presenetil. Takoj sem moral prevesti vse svoje materiale v angleščino in tako rekoč isti dan smo že zelo resno govorili o skupnem projektu.

Sodelujemo z organizacijo Creative Village, ki deluje na Severnem Irskem. Združujejo mlade umetnike, stare od 14 do 17 let, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, od glasbe in filma do likovne umetnosti. Bolj kot aktivno preživljanje prostega časa je njihov cilj, da čim več mladih svoje umetniške ambicije realizira v obliki likovne razstave, izdaje glasbene zgoščenke, snemanja filma ali česa podobnega, za kar poleg veliko finančnih sredstev potrebujejo tudi podjetniška znanja. Za njih je cilj našega sodelovanja dvoje: mladim podati čim več podjetniških znanj, ki jim bodo pomagala pri realizaciji njihovih umetniških projektov, ter zasnovati svojo organizacijo na način, da bodo njihovi projekti ustvarjali toliko prihodka, da ne bodo odvisni od donacij in državnih sredstev.

So za vključitev podjetniškega krožka med izbirne vsebine zanimanje izrazili tudi v kakšni drugi slovenski šoli? Kakšne so možnosti, da bi podjetniški krožek prerasel v izbirni predmet formalnega šolskega programa?

Kolikor mi je znano, obstaja kar nekaj podjetniških krožkov, ki so aktivni na drugih osnovnih šolah, to ni nekaj novega. Najbrž bo tudi trenutek, ko bomo imeli v osnovnih šolah podjetništvo kot učni predmet, prej ali slej prišel. Bojim se le, da se bo potem ta predmet izpel in postal še eden izmed tistih predmetov, ki so sami sebi namen, kot se je zgodilo z državljansko vzgojo. Podjetništvo ni nekaj, kar se bo čarobno naučilo z enim predmetom v osnovni šoli, še posebno, če ga bodo poučevali ljudje, ki sami nimajo praktičnih podjetniških izkušenj. Osrednja težava, ki jo vidim v našem šolskem sistemu, je prevelika togost.

Od otrok sicer na deklarativni stopnji pričakujemo izvirnost, a v praksi je drugače. Če hočeš biti izviren, potem je nujen prvi pogoj, da si pripravljen poskusiti nekaj novega. Če želimo, da bodo mladi poskušali nekaj novega, potem moramo poskrbeti, da se ne bodo bali, da bodo kakšno stvar naredili narobe. Menim, da celotna družba, še posebno naš šolski sistem, komaj čaka, da koga "dobi" pri tem, ko se je zmotil. Tak odnos je mogoče opaziti na vsakem koraku. Če ne odgovoriš na vprašanje točno tako, kot hoče učitelj, boš imel težave. Če boš oblekel bele nogavice, se ti bodo posmehovali. Če ne boš naredil točno tako, kot hoče šef, boš odpuščen. Vidite vzorec? Če bomo mlade sistematično od šestega leta starosti učili, da se je motiti slabo, mislite da bodo ti mladi ustvarjalni? Mislite, da bodo kdaj podjetniki? Na srečo ima vsaka generacija nekaj posameznikov, ki "štrlijo ven", in to so običajno bodoči podjetniki.