Ti so se v aprilu prvič po lanskem maju, ko je takratni guverner ameriške centralne banke Ben Bernanke omenil možnost postopnega zniževanja obsega monetarnih spodbud, začeli vračati v omenjene obveznice prek opaznejših denarnih prilivov. Te ob skoraj sedemodstotni donosnosti do dospetja zagotovo predstavljajo vse bolj mamljivo naložbeno priložnost, še posebej ob hkratnem upadanju oziroma izredno nizkih donosnostih do dospetja alternativnih, a bolj varnih naložb. Mnogi analitiki menijo, da do še večjega povratka vlagateljev in njihovega denarja v regijo manjka le še prepričljivejši znak o višji gospodarski rasti držav, kot jo beležijo trenutno. Še posebej bi bil ta dobrodošel, če bi prišel iz Kitajske, kjer se spopadajo z upočasnjevanjem rasti bruto domačega proizvoda proti sedmim odstotkom na leto. Dodaten, vendar verjetno zgolj kratkoročen negativni učinek v zadnjih tednih izvira iz rusko-ukrajinskega spora, ki povečuje geopolitična tveganja in med vlagatelje vnaša nemir.
Vrnitev regije rastočih trgov?
V zadnjih dveh letih je opazen velik zaostanek, ki so si ga za delnicami razvitih trgov pridelale delnice rastočih trgov. Ta je v nasprotju z dolgoročnimi pričakovanji o gibanju bolj tveganih naložbenih razredov, za katere vlagatelji zahtevajo višje donosnosti. Ne glede na slabše makroekonomske kazalce kot v preteklosti, s katerimi lahko pojasnjujemo del slabše donosnosti delnic iz regije rastočih trgov, lahko celo finančni laik posumi o še bolj pomembnem izvoru neobičajnega gibanja delnic razvitih in rastočih trgov in razlike med njima – nestandardnih ukrepih centralnih bank razvitih držav v zadnjih letih. Ti so pomembno vplivali tudi na gibanje obveznic v lokalni valuti regije rastočih trgov, za katerimi je resnično nezavidljivih 12 mesecev. Vprašanje, ki se poraja, je, ali se omenjenim obveznicam po občutnih padcih z zgodovinsko najvišje vrednosti, dosežene pred natanko letom dni, obetajo boljši časi, torej ali za vlagatelje ponujajo priložnost?
