Tako evropski kot tudi ameriški trgi so si hitro povrnili zaupanje vlagateljev, ki so pognali tečaje na rekordne ravni. Osrednji evropski indeksi so pridobili do skoraj tri odstotke vrednosti, rast do novih najvišjih mejnikov je dosegla tudi newyorška borza. Kriza v Ukrajini ter merjenje moči med Rusijo in Zahodom pa sta dvignila cene surovin. Njihovo zviševanje po mnenju analitikov podpihujejo špekulacije, ki izvirajo iz pričakovanega ponudbenega šoka.
Vlagatelji bodo v tem tednu namenjali pozornost rednemu zasedanju Evropske centralne banke (ECB) ter odločitvi glede temeljne obrestne mere, ki se nahaja pri rekordno nizkih 0,25 odstotka. Na predhodnem zasedanju je bilo dano stališče, da bi za nadaljnje znižanje obrestne mere ECB potrebovala več informacij o gospodarski aktivnosti ter inflacijskih pričakovanjih. Po Bloombergovi anketi le četrtina analitikov meni, da bi lahko ECB že v tekočem mesecu znižala obrestno mero, kar kaže tudi okrepljena evrska valuta. Dolar je v primerjavi z evrom padel na dvomesečno dno, potem ko je inflacija v evrskem območju februarja v nasprotju s pričakovanji na letni ravni ostala 0,8-odstotna, navzdol pa so popravili tudi oceno o ameriški gospodarski rasti. Ker se inflacija v evrskem območju ni dodatno znižala, kot so se številni bali, rast storitvenega sektorja v območju EU pa nakazuje na okrevanje evrskega območja, bo zdaj manj pritiskov na ECB, naj zniža obrestno mero oziroma s posebnimi ukrepi prepreči deflacijo.
ZDA so v zadnjem lanskem četrtletju na letni ravni zabeležile 2,4-odstotno gospodarsko rast, kar je precej manj od prejšnjih ocen, ki so kazale na 3,2-odstotno rast. Del slabših kazalnikov gre pripisati vplivom vremenskih nevšečnosti, s katerimi se je soočalo ameriško gospodarstvo.
