Projekti so večinoma financirani iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov.
Ministrstvo za finance je oktobra EIB zaprosil za okvirno posojilo za sofinanciranje nacionalne udeležbe pri financiranju projektov, ki se sicer financirajo iz EU proračuna v skladu z Nacionalnim strateškim referenčnim okvirom. EIB podobna financiranja zagotavlja za večino držav članic EU, ki so upravičena do strukturnih in kohezijskih sredstev EU, ter za nekatere manj razvite regije iz razvitejših držav.
Minister Šušteršič je dejal, da je podpis te pogodbe za Slovenijo zelo pomemben. "S tem izkoriščamo možnost, ki je do sedaj nismo - možnost pridobitve ugodnega kredita, z dolgo ročnostjo, z manj kot 100 bazičnih pribitka na šestmesečni euribor. To je zadolžitev, ki je na finančnih trgih trenutno pod takšnimi pogoji ne bi dobili," je poudaril.
Slovenija je praktično zadnja med državami članicami EU, ki je podpisala takšen kredit, je pojasnil Rop. "Kredit je pomemben iz več razlogov. Gre za največji kredit, ki je bil kadarkoli podpisan s strani EIB za Slovenijo. Gre za kredit, za katerega verjamemo, da je med najboljšimi in najbolj ugodnimi in bo kadarkoli dan Sloveniji," je dejal Rop in dodal, da je pribitek na šestmesečni euribor 96 bazičnih točk.
Strokovnjaki EIB so izračunali, da je finančna dodana vrednost tega posojila 260 milijonov evrov. Kredit, ki je najet za 25 let, ima sedemletni moratorij.
S tem kreditom se bo sofinanciralo črpanje evropskih sredstev. Iz naslova tega kredita bo lahko Slovenija financirala investicije v vrednosti tri milijarde evrov, je še pojasnil Rop. S kreditom se bo med drugim sofinanciralo črpanje evropskih sredstev za sheme regionalnega razvoja, razvoja kadrov, transporta in infrastrukture.
