V EBRD sicer v najnovejši napovedi poudarjajo, da bo Slovenija najverjetneje ustanovila t.i. slabo banko in Slovenski državni holding, ki sta po njihovih navedbah ključna reformna koraka za premagovanje hude bančne krize. Kot pomemben mejnik navajajo tudi sprejetje pokojninske reforme, ki bi jo morala država po njihovi oceni sprejeti že veliko prej.
Kljub tema dvema spodbudnima dogodkoma na področju reform pa v EBRD ugotavljajo, da ostaja gospodarsko razpoloženje v Sloveniji slabo, investicijska dejavnost močno zadušena, zunanje povpraševanje pa glede na položaj v ključnih trgovinskih partnericah šibko.
Ob upoštevanju še pričakovanih nadaljnjih negativnih učinkih ukrepov za uravnoteženje javnih financ in nadaljevanja bolečega procesa razdolževanja in prestrukturiranja podjetij zato EBRD ostaja pri napovedi o dvoodstotnem upadu slovenskega BDP letos.
Kazalci Slovenije ostajajo najslabši v srednji in vzhodni Evropi
Kazalci Slovenije na področju gibanja BDP tako ostajajo najslabši v skupini držav srednje in vzhodne Evrope. Ta regija naj bi namreč lani v povprečju zabeležila 1,3-odstotno gospodarsko rast, letos pa naj bi se BDP okrepil za 1,2 odstotka. To je sicer za 0,1 oziroma 0,5 odstotne točke manj kot v oktobrski napovedi.
Še najbližje Sloveniji sta Madžarska in Hrvaška, ki naj bi lani zabeležili 1,5- oziroma 1,9-odstotni upad BDP, letos pa naj bi se madžarsko gospodarstvo skrčilo za 0,1 odstotka, hrvaški BDP pa naj bi se okrepil za 0,8 odstotka.
Medtem ko je glavna zavora rasti na Madžarskem padanje investicij v luči krčenja posojil gospodarstvu, ki je posledica pospešenega razdolževanja bančnega sektorja, pa na Hrvaškem gospodarstvo po navedbah EBRD že leta dušijo isti problemi nekonkurenčnosti, togega trga dela in prenapihnjenega ter neučinkovitega javnega sektorja.
V EBRD opozarjajo, da so gospodarske težave v območju evra lani vendarle dohitele tudi Poljsko in Slovaško, ki sta še v 2011 beležili 4,3- in 3,2-odstotno gospodarsko rast.
Lani naj bi tako državi po oceni te mednarodne finančne ustanove dosegli dvo- in 2,2 odstoten dvig BDP, letos pa naj bi se rast dodatno upočasnila na 1,5 oziroma 1,7 odstotka. Te napovedi so precej nižje od oktobrskih. Za Češko EBRD ne pripravlja več napovedi.
EBRD z boljšimi napovedmi v pribaltskih državah
Po drugi strani pa naj bi bili gospodarski rezultati v pribaltskih državah v drugi polovici lanskega leta boljši od pričakovanj, zato je EBRD napovedi za Estonijo, Latvijo in Litvo popravila navzgor.
Estonija naj bi tako po novih predvidevanjih lani dosegla 3,3-odstotno rast, letos pa 3,1-odstotno, Latvija 5,4- oziroma triodstotno, Litva pa 3,2- oziroma 2,9-odstotno.
Za celotno območje, ki ga pokriva EBRD, se predvideva, da je lani zabeležilo 2,6-odstotno rast, kar bi bilo dve odstotni točki manj kot predlani. Letos naj bi celotna EBRD regija dosegla 3,1-odstotno rast.
V EBRD pojasnjujejo, da se je rast v tretjem lanskem četrtletju sicer še naprej upočasnjevala, a so se ob tem pojavljali znaki, da se negativni trend umirja. Tveganja za nadaljnje slabšanje rezultatov so vse manjša, saj se zdi dodatno zaostrovanje krize v evrskem območju vse manj verjeten scenarij.
Precejšnjo upočasnitev rasti je v tretjem lanskem četrtletju zabeležila Rusija, katere BDP naj bi se po predlanski 4,3-odstotni rasti lani in letos po predvidevanjih EBRD okrepil za 3,5 odstotka. Kljub upočasnitvi proti koncu 2012 sta obe napovedi nekoliko višji od oktobrskih.
Rast se je umirila v Turčiji
Še bolj se je rast umirila v do zdaj hitro rastoči Turčiji. Če je vzhajajoča maloazijska sila v 2011 beležila še 8,5-odstotno rast, naj bi ta lani zdrsnila na vsega 2,6 odstotka, letos pa se okrepila na 3,7 odstotka.
Popolnoma naj bi se ustavilo ukrajinsko gospodarstvo, ki naj bi po 5,2-odstotni rasti BDP v 2011 lani stagniralo, letos pa zraslo za en odstotek. Obe napovedi sta precej slabši od oktobrske. Azerbajdžan pa naj bi precej izboljšal rezultate in po 0,1-odstotni rasti v 2011 lani zabeležil 2,2-odstoten dvig BDP, letos pa štiriodstotnega.
Jugovzhodna Evropa naj bi po predlanski 2,2-odstotni rasti lani v povprečju gospodarsko zrasla za 0,1 odstotka, letos pa za 1,5 odstotka. Znotraj tega naj bi se srbski BDP na primer letos skrčil za 1,9 odstotka, prihodnje leto pa okrepil za 2,1 odstotka. Lansko napoved je EBRD precej znižala, letošnjo pa zvišala.
