Zaprta...
Janez Potočnik je članom upravnega odbora GZS predstavil potek pogajanj in napredek pri tem. Prost pretok blaga, storitev in kapitala, pravo družb, ribištvo, ekonomska in denarna unija, statistika, socialna politika in zaposlovanje, energetika, industrijska politika, mala in srednja podjetja, znanost in raziskave, šolstvo in izobraževanje, telekomunikacije in informacijska zehnologija, okolje, varstvo potrošnikov in zdravja, skupna varnostna in zunanja politika ter finančni nadzor predstavljajo 18 poglavij, ki so zaprta. Pogajanja o njih (trenutno) niso več potrebna.
Pogajanja za šest poglavij oziroma področij še niso končana, vendar je večina ključnih vprašanj že rešena. To so konkurenca in državne pomoči, transport, davki, kultura in avdio-vizualna politika, carinska unija, zunanji ekonomski odnosi in razvojna pomoč.... in odprta poglavja
Na petih področjih pa pogajanja še potekajo. To so prost pretok oseb, pri čemer za "majhno in lepo Slovenijo" ne bi smelo biti nepremostljivih ovir, prav tako bo treba uskladiti različna mnenja za področja kmetijstvo, regionalna politika, pravosodje in notranje zadeve, financiranje in proračun. Za področje pravosodje in notranje zadeve je Janez Potočnik povedal, da je ključna vzpostavitev schengenske mejne kontrole na meji s Hrvaško, ki, kot je dejal, ne bo večna glede na predvideno meddržavno sporazumevanje in procese. Ob vključitvi v EU bo mejna kontrola na mejah Slovenije z Avstrijo, Italijo in Madžarsko ukinjena.
Pri regionalni politiki je slovenski interes razdelitev države na dve regiji ter dostop oziroma upravičenje do (omejenih) razpoložljivih finančnih sredstev Evropske unije in vzpostavitev racionalne strukture, ki bo omogočala učinkovito delovanje ter visoko sposobnost črpanja razpoložljivih sredstev. Ključni cilj pri kmetijstvu je ohranitev nespremenjenih dohodkov kmetov, poseljenosti pokrajine in okusa hrane. Veliko kmetij (po večini so majhne) deluje na območjih z neugodnimi pogoji, v pogajanjih bo treba določiti kvote in upravičenost do kompenzacijskih plačil.Pri poglavju financiranje in proračun je ključni problem sklenitev dogovora o postopnem povečevanju slovenskih vplačil v proračun EU. Pri zunanjih ekonomskih odnosih in razvojni pomoči je odprto vprašanje glede postavljene slovenske zahteve po začasni ohranitvi prostotrgovinskih sporazumov z nekaterimi državami, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije. V zvezi s tem je Janez Potočnik opozoril na vsebinske razloge za predlog spremembe dosedanjih pogajalskih izhodišč na tem področju in na ocene, da bi Slovenija z nadaljnjim vztrajanjem pri svojih zahtevah v spremenjenih pogojih (umirjanje politične situacije v regiji jugovzhodne Evrope, razvoj gospodarskega sodelovanja s to regijo, obljubljena podpora vlade podjetjem v iskanju možnosti in izvajanju aktivnosti za izhodne naložbe, zavarovanje poslov in investicij s strani Slovenske izvozne družbe itd.) več izgubila, kot pridobila. Asociacijski sporazum že predstavlja osnovo, v okviru katere lahko Slovenija kot članica legitimno uveljavlja svoje interese, slovenska podjetja pa so se tudi že prilagodila in se v regiji v vse večji meri uveljavljajo kot pomembni vlagatelji
Brez prostocarinskih sporazumov
Med razlogi, ki navajajo na predlagane spremembe pogajalskih izhodišč, je naveden tudi ta, da ni primera države, ki bi zadržala prostocarinski sporazum z državami zunaj EU po vstopu v EU. Prostocarinski sporazum s Hrvaško in Makedonijo bi tudi po vključitvi Slovenije v EU zahteval ohranitev meja z Avstrijo in Italijo ter praktično izločitev iz evropskega notranjega trga in skupne trgovinske politike EU. Zato je stališče EU do ohranitve prostocarinskega sporazuma že od vsega začetka jasno in nedvoumno, je povedal Janez Potočnik. V nadaljevanju je poudaril, da je Slovenija pravzaprav v zaključni fazi pogajanj, v kateri bo treba uporabiti vse mogoče pristope in razpoložljive moči ter imeti tudi nekaj sreče. Razlike med kandidatkami postajajo očitne. Slovenija se mora vsekakor zavzemati, da bo v prvem krogu širitve, da ne bo čakala in zamujala. Za Slovenijo je bolje, da je v prvem krogu širitve več kandidatk kot manj.Člani upravnega odbora so se seznanili tudi z informacijo o podpisu aneksa k dogovoru o politiki plač, ki jo je podal podpredsednik GZS Samo Hribar Milič . Opozoril je na previsoko realno rast plač v javnem sektorju (zaradi povečevanja zaposlenosti v javnem sektorju se je povečala masa plač). GZS bo zato pozval vlado, naj sprejme ukrepe za stabiliziranje plač v javnem sektorju.
