Pri 1,9-milijonski dokapitalizaciji, ki mora biti izvedena v 90 dneh, namerava Nova Ljubljanska banka (NLB) izdati nove delnice po ceni 8,35 evra. Kot je po skupščini povedal državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec, bosta te delnice po predvidevanjih vplačala Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod).
Kad in Sod sta julija letos NLB dokapitalizirala za 61 milijonov evrov, a po oceni Evropske komisije po previsoki ceni. Z danes potrjeno dokapitalizacijo bodo dosegli tehtano ceno, ki bo ustrezala določilom Evropske komisije glede državnih pomoči. Zaradi državne pomoči mora NLB na komisijo do konca leta poslati načrt prestrukturiranja, ki je po Kruščevih besedah že v pripravi in o katerem se bo država pogajala s komisijo.
Delničarji so brez glasov države - ta je lahko glasovala le o omenjeni dokapitalizaciji, o ostalih sklepih pa bi morala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN), ki pa trenutno ni operativna - izglasovali tudi pooblastilo upravi za povečanje osnovnega kapitala banke enkrat ali večkrat za največ 79,9 milijona evrov v naslednjih petih letih. To morebitno povečanje bo namenjeno izključno za konverzijo junija izdanih pogojno zamenljivih (CoCo) obveznic.
Krušec je glede konverzije, do katere bo prišlo, če bo kapitalska ustreznost banke padla pod sedem odstotkov, spomnil, da bo decembra še ena skupščina, takrat o dokapitalizaciji v višini 375 milijonov evrov. Po njegovih informacijah je stanje v banki slabše, kot so predvidevali v času vplačila CoCo obveznic. Država denarja za to dokapitalizacijo nima rezerviranega, je dejal Krušec. Na vprašanje, ali bo država ta denar zagotovila, pravi, da se to še ne ve.
Potrdil je, da pripravljajo predlog rebalansa letošnjega proračuna, da bi v račun financiranja dodali izdano CoCo obveznico, in sicer ne glede na to, ali bo do konverzije prišlo ali ne. Po njegovih besedah si prizadevajo, da konverzije ne bi bilo.
Predsednik uprave NLB Janko Medja je po skupščini dejal, da je ena njihovih prioritet tudi pomoč večjim slovenskim podjetjem, da se prestrukturirajo, in da možnost, da do konverzije pride, obstaja. Ni pa želel ocenjevati, kakšna ta možnost je.
Glede zagotovitve 375 milijonov evrov je Medja dejal, da ne kaže, da bi bilo trenutno zelo veliko zanimanja za NLB, ker da vsi pričakujejo, da se najprej očisti bilanca banke.
Skupščina je v nadzorni svet imenovala nadomestna člana Gaela de Pontbrianda, ki bo nadomestil predstavnika KBC Jana Vanhevla, in Marianne Okland, ki bo nadomestila predstavnika države Matjaža Schrolla. Krušec in Medja sta ocenila, da imata nova člana ustrezne izkušnje, tudi s prestrukturiranjem bank.
Predlog o podelitvi nezaupnice članoma uprave Benedeku in Jazbecu, ki ga je podala AUKN zaradi slabih poslovnih rezultatov, je bil umaknjen, ker so dosegli dogovor in bosta mandat v upravi končala 31. decembrom letos brez odpravnine. Medja podrobnosti ni izdal, dejal je le, da bo eden v letu 2013 zapustil banko, eden pa zaenkrat ostaja v NLB.
Skupščina je sprejela tudi sklep, da uprava NLB prek skupščin odvisnih družb LHB Frankfurt in InterFinanc Zürich predlaga forenzično revizijo določenih poslov.
Medja je dejal, da so ta teden naredili napredek pri treh prioritetah: nadzorniki so v upravo imenovali novega člana, z razširitvijo nadzornega sveta so dobili strokovnjaka, ki bosta pomagali pri prestrukturiranju, s sklepom o reviziji pa bodo skušali določenim vprašanjem priti do dna.
Glede uprave banke je Medja dejal, da si želi, da bi bil v njej tudi član, ki bi skrbel za poslovanje s prebivalstvom in malimi podjetji. Možnost ima upravo popolniti tudi s članom za finance in zakladništvo, vendar se bodo o končni velikosti uprave odločali na podlagi kandidatov. "Ne želimo delati kompromisov samo zaradi števila članov uprave, ampak želimo dobiti prave ljudi," je dejal.
Poslovni rezultat NLB bo konec leta zaradi rezervacij slab, je dejal predsednik uprave, o konkretnih številkah pa ni želel govoriti.
