Banke upnice bodo, kot kaže, tik pred iztekom letošnjega leta Merkurju zagotovile potreben kapital in tako preprečile, da bi nakelski trgovec pod bremenom previsokih dolgov končal v stečaju. Po za zdaj še neuradnih podatkih naj bi Merkur s pretvorbo dela posojil v kapital oziroma z delnim odpisom dolgov zbral najmanj okoli 60 milijonov evrov dodatnega kapitala, v najboljšem primeru pa še 14 milijonov evrov več.
Delničarji Merkurja so na včerajšnji skupščini podprli nasprotni predlog Abanke Vipe, po katerem se je minimalni prag uspešnosti dokapitalizacije znižal za pol milijona evrov, na 38,5 milijona evrov, rok za vplačilo delnic pa podaljšal na 28. december. Po predlogu Abanke, ki je bil usklajen s preostalimi bančnimi upnicami in ki ga podpira tudi uprava Merkurja z Blažem Pesjakom na čelu, se je na dobrih 74 milijonov evrov zvišala tudi maksimalna višina dokapitalizacije. Do dviga najvišjega praga dokapitalizacije je prišlo zlasti zaradi Nove Ljubljanske banke, ki bi po predlogu Abanke v delnice Merkurja pretvorila za 15 milijonov evrov terjatev. Prvotno je sicer NLB želela v delnice Merkurja pretvoriti za le milijon evrov terjatev, preostalih 24 milijonov pa so v banki nameravali odpisati. Do večjih sprememb je prišlo tudi pri preostalih bankah. Po prvotnem predlogu bi morali Gorenjska banka in Nova KBM v delnice Merkurja pretvoriti za 15 milijonov evrov terjatev vsaka, po novem predlogu pa pet milijonov evrov nižji znesek. Za 1,5 milijona se je znižala tudi udeležba Banke Celje pri dokapitalizaciji, Deželna banka Slovenije in Factor banka pa bi v kapital pretvorili za 1,3 milijona evrov oziroma za slab milijon evrov terjatev, kar je pol milijona manj, kot je bilo prvotno načrtovano. Na drugi strani bi Iskratel pri dokapitalizaciji sodeloval s petimi milijoni evrov oziroma milijonom evrov več, kot je bilo prvotno predlagano.
Podobno kot uprava in nadzorni svet Merkurja je Abanka z nasprotnim predlogom ceno dokapitalizacijske delnice določila pri 53 evrih, kar pa se je očitno preveč zdelo Gorenjski banki. Ta je namreč s svojim nasprotnim predlogom, ki ni dobil zadostne podpore, ceno dokapitalizacijske delnice želela znižati na vsega en evro, kar pomeni, da bi banke s pretvorbo posojil postale več kot 90-odstotne lastnice Merkurja.
Pri tokratnem poskusu dokapitalizacije naj bi bili bankirji sicer usklajeni in odločni kapitalsko podpreti Merkur, vendar pa za zdaj pisnih zavez v družbi še nimajo. Čeprav je bilo prvotno mišljeno, da bi se banke še pred skupščino zavezale k vplačilu novih delnic, je sporazum o dokapitalizaciji še vedno v usklajevanju, doslej pa ga banke še niso podpisale. Kot smo poročali, bi dokapitalizacija Merkurju omogočala izpolnjevanje načrta finančnega prestrukturiranja in izplačilo drugega 19-milijonskega obroka navadnim upnikom.
