Ustavno sodišče pa ni ugodilo predlogu pobudnic, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje drugih določb zakona o spremembah zakona o trgovini. Kot je pojasnilo, ima zadržanje izvajanja dela 6. člena, ki določa dan začetka uporabe zakona, enako posledico kot samo zadržanje drugih izpodbijanih odločb, zato zadržanje teh posebej ni potrebno.
Pobudnice, ki sicer izpodbijajo zakon o spremembah zakona o trgovini v celoti, so svoj predlog za zadržanje izvajanja zakona utemeljile z nastankom velike škode, ki bi nastala z uveljavitvijo zakona in ki je ne bo mogoče odpraviti, čeprav bi ustavno sodišče zakon kasneje razveljavilo.Škoda bi se izrazila predvsem v zmanjševanju prihodkov, saj bodo morale pobudnice svoje prodajalne, razen deset nedelj v letu, zapreti. Škoda naj bi nastala tudi zaradi odpuščanja delavcev in prilagajanjem prodajaln zakonskim pogojem, ki jih določa nov zakon in bi se jim morale družbe prilagoditi do 15. septembra. Z izvajanjem zakona bi škodo utrpeli tudi delavci, ki bi izgubili službo in družba kot celota, saj bi zaprtje negativno vplivalo na turizem.
Ustavno sodišče se strinja, da bi bile posledice, kot jih navajajo pobudnice in ki naj bi jim nastale do oz. najkasneje ob uveljavitvi zakona, težko popravljive, če bi se izkazalo, da je zakon v neskladju z ustavo.Na drugi strani pa je posledica začasnega zadrževanja le odlaganje začetka uporabe zakona oz. ohranjanje sedanjega stanja. To pomeni podaljševanje pravic trgovcem, da določajo obratovalni čas svojih trgovin tudi ob nedeljah, kar za delavce, ob sicer izpolnjenih pogojih delovnopravne zakonodaje, pomeni dolžnost delati tudi ob nedeljah. Vendar pa "so posledice, ki lahko nastanejo, če ustavno sodišče ne zadrži izvrševanja zakona, večje od tistih, ki nastanejo z zadržanjem zakona", so še zapisali ustavni sodniki.
Kot je znano, je državni zbor zakon o spremembah zakona o trgovini sprejel na podlagi odločitve volivk in volivcev, sprejete na referendumu 21. septembra lani. Pobudo za razpis je s 47.000 priloženimi podpisi vložil Sindikat delavcev trgovine pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Za ta korak so se odločili po dveh letih neuspelih pogajanj o višjih dodatkih za delo ob nedeljah in praznikih. Pobudo sindikata, da so lahko prodajalne z nujnimi življenjskimi izdelki odprte do največ deset nedelj v letu, pri čemer so izvzeti bencinski servisi, prodajalne v bolnišnicah, hotelih, na letališčih ter železniških in avtobusnih postajah z omejeno površino, je na referendumu podprlo 57,5 odstotka volilnih udeležencev.Trgovci so po objavi referendumskega izida napovedali ustavno pritožbo, ob tem pa so vnovič opozorili, da bo zaprtje prodajaln ob nedeljah botrovalo zmanjšanju števila zaposlenih.
