Delavci SCT, ki so se organizirali v okviru nevladne organizacije Nevidni delavci sveta (IWW), zahtevajo možnost brezplačnega bivanja v delavskem domu, dokler ne uresničijo svojih pravic, ki sta jim jih kršila delodajalec in država, so pojasnili v IWW.

"Slovenci so preveč fini za takšne manjvredne poklice"

Na zboru pri nekdanji tovarni Rog so bili v največjem številu udeleženi prostovoljci, ki podpirajo zahteve delavcev, spoznali pa smo tudi upokojenko Natašo, ki se pogosto udeležuje takšnih akcij za podporo šibkejšim članom družbe: "Mislim, da je potrebno, da bi pri tem sodelovali vsi. Tudi starejša generacija, saj moramo biti med seboj povezani na vseh področjih, ne le pri pomoči tistim, ki jo potrebujejo. Zdi se mi, da s(m)o upokojenci preveč pasivni, morali bi večkrat sodelovati pri takšnih akcijah in podpreti ljudi, ki so v težavah. Ne vem sicer, koliko takšne akcije dejansko pomagajo, a javnost je treba opozoriti, da ljudem jemljejo denar, ki so si ga zaslužili, in to ni prav. Tako da jim moramo pomagati, če lahko."

Gospa Nataša se tudi spominja, da težava tujih delavcev v Sloveniji ni nova: "Tudi v preteklosti je bilo tako, da so za takšne težaške in 'manjvredne' poklice vedno najemali južne delavce, saj so naši gospodje 'preveč fini', da bi opravljali ta dela. Enako je pri smetarjih, med katerimi so sami delavci z Juga, med gradbinci so delavci s Slovaške ali Bolgarije, ker Slovenci pač nočejo poprijeti za vsako delo. Raje so brezposelni, kot da bi delali to. Sama sicer mislim, da je vsako delo častno, a če ni slovenskih delavcev, morajo pač najemati tuje. Jih pa manj plačajo in verjetno tudi sicer izkoriščajo, ker jih lahko; ti delavci so verjetno manj osveščeni o svojih pravicah, pa tudi zaščiteni niso, čeprav bi morali biti. Kakšen delavec je v Sloveniji na primer delal 30 let in tu zapravil svoja mlada leta, sedaj pa z njim takole ravnajo. To se mi zdi zelo narobe in zato tudi podpiram akcije, kakršna je ta."

Video: "Delavci SCT so s svojim delodajalcem v sužnjelastniškem odnosu"

Protest delavcev SCT se zaključuje

Nekaj manj kot 100 delavcev SCT je pred ljubljanskim zavodom za zaposlovanje pravkar zaključilo današnji protest. Delavci zahtevajo možnost brezplačnega bivanja v delavskem domu, dokler ne uresničijo svojih pravic, ki sta jim jih kršila delodajalec in država. "Ne bomo odnehali. Pritiskali bomo tudi na vlado," je STA dejal aktivist Irfan Beširevič.

"Naš boj ni samo boj za migrantske delavce, temveč za vse delavce v Sloveniji. Gremo do konca, ne bomo odnehali. Pritiskali bomo tudi na vlado, da podpre delavce. Lahko bi se, kot je bilo rečeno, ustanovil poseben sklad, iz katerega bi država poplačala te delavce, potem pa naj država denar terja od podjetij. Podjetja so ta denar dolžna delavcem in državi," je izpostavil Beširevič.

Delavci po protestu, ki se je začel pred nekdanjo stavbo Roga, se nadaljeval pred poslopjem podjetja Novista in se zaključil pred ljubljanskim zavodom za zaposlovanje, pričakujejo, da bo Novista prenehala s pritiski na delavce. Omenjeno podjetje namreč upravlja nastanitvene domove, kjer so nastanjeni delavci SCT. "Mečejo jih na ulice in jih odjavljajo s stalnega bivališča. Če pa izgubiš stalno bivališče, nimaš nobenih pravic, kot da si brez dokumentov. Delavci brez plač pa ne morejo plačati najemnine," je poudaril Beširevič.

Direktorica Noviste Marjanca Kavčič pred delavce danes ni stopila, so pa iz podjetja poslali sporočilo, da so navedbe o problematiki izselitve določenih delavcev SCT iz nastanitvenih domov, ki jih upravlja družba Novista, nepopolne in neresnične.

V Novisti pravijo, da delavci, ki so zaradi stečaja družb SCT Gem in SCT Obrati ostali brez zaposlitve, ne bodo odjavljeni iz nastanitvenih domov, ki jih upravlja Novista, in jih ne bodo izselili, dokler ne dobijo sredstev iz jamstvenega sklada in nadomestila za čas brezposelnosti.

Delavci, ki so se organizirali v okviru nevladne organizacije Nevidni delavci sveta (IWW), tega ne verjamejo, saj so na protestu opozorili, da je bilo še v torek več delavcev pozvanih, naj se danes izselijo. Koliko jih je prejelo ta poziv, ni znano, saj se, ko pravi Beširevič, ne želijo izpostavljati. Upajo namreč, da bodo vendarle lahko ostali.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je prav danes na novinarski konferenci pojasnil, da morata Slovenija in BiH spremenjeni socialni sporazum med državama, ki bo med drugim omogočil prejemanje nadomestila za brezposelnost tudi za tuje delavce z le začasnim prebivališčem, še ratificirati. V Sloveniji čaka na uvrstitev na dnevni red v DZ, v BiH pa obljubljajo, da ga bodo ratificirali najkasneje marca.

Spremenjeni sporazum, ki sta ga resorna ministra obeh držav podpisala decembra lani, med drugim določa, da bodo imeli pravico do denarnega nadomestila tudi delavci z začasnim (ne le s stalnim, kot velja sedaj) prebivališčem v tisti državi, v kateri so to pravico pridobili.

Kot so pojasnili delavci, Novista v nastanitvenih domovih za posteljo zaračunava od 140 do 160 evrov.

Večina delavcev je po izgubi zaposlitve pripravljena naprej iskati službo. "Ampak za službo je potrebna prijava bivanja. Zelo veliko delavcev je tik pred upokojitvijo, ravno taki tudi dobivajo odpovedi," je opozoril Beširevič.

V SCT Obratih je dopoldne sicer 119 delavcev že dobilo delovne knjižice, v SCT Gemu pa 160 zaposlenih odpoved delovnega razmerja. Koliko zaposlenih v omenjenih družbah je dejansko izgubilo službo, koliko pa so jih premestili na druga delovna mesta, nam v podjetjih niso znali pojasniti. SCT Gem je sicer zaposloval 400, SCT Obrati pa 245 ljudi.

Delavce SCT, ki se jim je na protestu pridružilo več aktivistov iz različnih društev, je spremljalo več policijskih patrulj.

Kot so delavcem pojasnili na ljubljanskem zavodu za zaposlovanje, tistim, ki se prijavijo na zavodu in ki nimajo urejenega stalnega prebivanja v Sloveniji, zaradi še neratificirane spremembe sporazuma o socialni varnosti med Slovenijo in BIH pravica do denarnega nadomestila miruje do uveljavitve tega sporazuma.

Sodelavci zavoda že od prvih informacij o morebitnih odpuščanjih v teh in drugih podjetjih nemudoma vzpostavijo neposredno povezavo tako s predstavniki vodstva, z imenovanim stečajnim upraviteljem ter z delavci in jim posredujejo vse relevantne informacije, nujne za čim hitrejšo prijavo na zavodu in uveljavljanje pravic, ki izhajajo iz dela.

Na zavodu obenem izpostavljajo, da se lahko delavci kljub temu, da nimajo urejenega stalnega prebivanja v Sloveniji, prijavijo na zavodu in vložijo zahtevek za denarno nadomestilo. Zavod bo odločil o njihovi vlogi in jim izdal odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila ter odločbo o mirovanju te pravice. Ko bo uveljavljena sprememba sporazuma, bodo lahko te brezposelne osebe, če si bodo v Sloveniji uredile prebivanje, vložile zahtevek za preostali čas upravičenosti po prenehanju razloga za mirovanje.

Po januarskih podatkih zavoda pravice do denarnega nadomestila mirujejo 2051 državljanom brez stalnega prebivališča, največ, 1859, jih je iz BiH.