Otrok je bil star dobri dve leti… Verjamem, da se pri teh letih ni več metal ob tla. Kaj pa počnemo mi odrasli? Še vedno se trmasto mečemo ob tla ali trmasto vztrajamo na položaju, za majhne individualne koristi smo se pripravljeni odpovedati celo dolgoletnim uspešnim sodelovanjem, prijateljstvu. Ja, kajpak boli, če nam nekaj odvzamejo ali če nečesa ne dobimo. Toda tudi to je odraz zrelosti – se znati odpovedati nečemu.

Celo življenje delam v gospodarstvu na vodilnih mestih. Kadar nam je šlo dobro smo si vsi zvišali plače, ko nam je šlo slabše, smo si plače znižali, najprej management. Brez slabe volje, brez stavk, vsi smo vedeli, kaj je v danem trenutku potrebno narediti, da bomo imeli tudi jutri delo. Videti širšo sliko krize je očitno v teh časih božji dar... Preden me zagrabi sveta jeza preusmerim misli na to, koliko sem pravzaprav izvlekla dobrega iz stavke, ki je ne odobravam. Sodelavcem sem ponudila rešitev primeru zagate z varstvom otrok. Kot družini prijazno podjetje sem jih povabila, naj otroke pripeljejo v službo in izkoristijo »dan odprtih vrat«, ki je pri nas dan, ko lahko otroci spremljajo starše pri delu, tudi na pomembnih sestankih, jih opazujejo pri delu in se skratka spoznavajo z delovnim okoljem. Priporočam. Otroci so srečni, končno vidijo, kje in kaj njihova mama ali očka delata cel dan, stranke so prijetno presenečene, pozdravljajo aktivnost, starši so zadovoljni, njihov otrok je na varnem in pod nadzorom.

Danes imam predavanje o energiji organizacije na HRM konferenci poslovnih rešitev v Kristalni palači. Medtem ko večina javnega sektorja stavka, soočam poslušalce z realnostjo. V naslednjih 10 letih bomo morali dvigniti produktivnost v naših organizacijah za 50 % ne da bi pri tem povečali število zaposlenih. Svet teče vse hitreje. Imamo za to ustrezna orodja. Včasih smo verjeli, da bodo to zmogli zadovoljni zaposleni. Toda izkazalo se je, da je korelacija med zadovoljstvom zaposlenih ter produktivnostjo le 0,49 %. Ni zanemarljiva, toda signifikantno pomembna pa tudi ne. Zadovoljni zaposleni torej niso več dovolj.

Kaj pa zavzeti zaposleni? Baje jih imamo v Sloveniji 16%, ostali so nezavzeti ali celo aktivno nezavzeti… Raziskave organizacijske energije pa kažejo, da imajo organizacije z visoko produktivno energijo za razliko od organizacij z nizko produktivno energijo precej boljše finančne kazalce. Tako kot je zadovoljstvo strank za skorajda 13% večje, ROI za 3,5 odstotkov, fluktuacija zaposlenih manjša za ter izkazujejo celo 2,3 % rast, rast. Razvijam tezo, da je energija danes ključni vir za povečanje produktivnosti. Energija v organizaciji pa se sprošča med ljudmi v obliki čustvenih in kognitivnih povezav pri uresničevanju ciljev organizacije.

Gre torej za energijo, ki se sprošča in ustvarja pri delu in sodelovanju med zaposlenimi. Iz fizike pa vemo, da je energija v določenem obdobju fiksna, imamo jo na voljo le omejeno količino. In kako jo izrabljamo? Najpogosteje tako, da jo en del uporabimo za reševanje notranjih sporov, se pravi sporov s samim seboj, en del jo pokurijo spori s sodelavci, dobavitelji, partnerji… če pa jo še kaj ostane pa jo uporabimo za uresničevanje ciljev organizacije. Pa smo tam! Odnosi, dragi moji, odnosi so pomembni. Odnosi ustvarjajo denar in ne denar odnose.

Že od leta 2006 se ukvarjam z merjenjem organizacijske energije in moja merjenja kažejo, da imamo ljudje ob sredah največ produktivne energije. Pomembno spoznanje za izziv dvigniti produktivnost za 50 %. Drugo pomembno spoznanje; na produktivnost imajo največji vpliv vodje s svojo energijo. Tretje pomembno spoznanje: transformacijski stil vodenja pospešuje produktivno energijo, transakcijski ni več dovolj. Iz teh treh sestavin bo pameten HRovec kmalu našel formulo uspeha za svojo organizacijo!

Na konferenci srečam Matejo, že dobri dve leti se nisva videli. Ja, čas res hitro teče. Poklepetava in izmenjava nekaj poslovnih priložnosti. Verjamem, da bova kakšno letos tudi udejanili. Dve ženski energiji vedno ustvarita kaj novega.

Hitim na sestanek s Petro in Sašo – skupaj ustvarjamo konferenco Slovenski gospodarsko energetski forum. Meseca septembra bo, program že nastaja in kaže prave smernice – govorili bomo o priložnostih za ustvarjanje novih delovnih mest na področju energetike.

Vedno se mi dogaja, da sredi najzanimivejših sestankov dobivam nujne klice. Sodelavkama pojasnim, da je to dober znak, očitno se je na sestanku ustvarila dobra energija, ki privabi dobre stvari. To sem se že naučila pred leti, le pojasnim malo težje. Ne gre za nobeno VUDU tehniko, ampak preprosto vibracije, ki delujejo. In res, oba pomembna klica sta prinesla dobre novice. Peter Kraljič je potrdil sodelovanje na Zlatem kamnu. Slovenskim županom bo spregovoril o pomenu podjetništva za razvoj lokalne samouprave. 13. marca na Bledu.

Drugi klic pa je prinesel potrditev partnerskega sodelovanja na taistem projektu, vse v roku 5 minut. Kako malo časa je potrebno, da se stvari zložijo skupaj, le prave vibracije se morajo sprožiti in kajpak ljudje moramo znati odreagirati pravilno. Si predstavljate, kaj bi se zgodilo, da se ne bi oglasila na prvi klic?

Dan še naprej dobro teče, prodam še dve izobraževanji!

Zvečer se nagradim z branjem knjige kolega A. Zadela: Dva obraza istega sveta. Čestitam, Aleksander. Knjiga je prava inovacija, vsebina pa prava poslastica za razvoj medsebojnega spoštovanja. Je že tako, več realnosti obstaja in upravljati več realnosti je izziv, ki ga že ves čas živimo in upam, da tudi vsak dan bolj zavedamo.