V skupini naših podjetij so vrata izjemnim posameznikom vedno široko odprta. Ampak razmišljam, zakaj je toliko zanimanja za delo, ustreznih kandidatov pa tako malo. Ugotavljam, da današnji študenti najbrž (pre)več razmišljajo samo o žuru kot pa o bodoči zaposlitvi. To ni dobro, draga mladina! Hočete po faksu dobiti dobro službo, hočete biti uspešni podjetniki? Treba je čim prej pljuniti v roke, saj se poslovna pot začne že v študentskih klopeh. No, pa poglejmo, kaj je treba narediti že danes, da boste uspešni jutri.
Predvsem morate že kot študenti načrtno in zavzeto začeti razvijati svoje potenciale. Štirje »magični« ključi pri tem so: (1.) delovne navade, (2.) socialna mreža, (3.) samoiniciativnost, vztrajnost in iznajdljivost ter (4.) znanje tujih jezikov. Vsak od njih je kasneje lahko jeziček na tehtnici, naj gre za novo zaposlitev ali pa za samostojno podjetniško pot. Če boste imeli dobre delovne navade, se boste kasneje hitreje prilagodili vsaki situaciji in boste bolj uspešni. Vsakdo, ki razmišlja o razvoju lastne podjetniške ideje ali o zaposlitvi v kakšnem uglednem podjetju, mora imeti tudi čim bolj razvito socialno mrežo, po domače čim več poznanstev. Če te mreže načrtno ne gradimo in stalno izpopolnjujemo, nam kasneje zmanjka tal pod nogami. Zato se čim prej vključite v razne študentske, športne in tudi mednarodne organizacije. Študijska praksa v tujini ne sme biti bavbav, ampak obvezen dodaten kamenček v vašem mozaiku. Bodite del različnih projektov in organizacij s ciljem pridobiti čim več izkušenj. Tako si lahko kot študenti privoščite narediti tudi kakšno napako, ki »nič« ne stane, lahko pa vas kaj nauči.
Zame so bili krasna popotnica prav največji nacionalni študentski projekti: pri teh projektih sem dobil dobre delovne navade, spoznal kup pomembnih ljudi iz priznanih podjetij, med sodelavci pa izjemne posameznike in njihov način dela. Vsi skupaj smo se tudi učili na napakah. To znanje in poznanstva sem potem kot potovalko vzel s seboj na podjetniško pot. Zato sem se tudi lahko postavil v pravo poslovno okolje. Od tu naprej pa so, sploh za uspešno podjetništvo, pomembni še samoiniciativnost, vztrajnost in iznajdljivost. Prav razvejana mreža poznanstev je vir koristnih informacij za nove poslovne priložnosti, kjer pa tudi znanje kakšnega tujega jezika pride še kako prav. Pa s tem sploh ne mislim angleščine ali nemščine, to je »klasika«. Moj nasvet: bodite bolj samoiniciativni pri učenju tujih jezikov, pokukajte izza standardnih okvirjev, spremljajte trende. Ruščina, recimo! Ta je trenutno zakon in številka ena. No, vsaj v slovenskem delu poslovnega okolja Replike. Številni bogati ruski vlagatelji namreč prihajajo v Slovenijo in hočejo pri nas vlagati v nepremičnine in druge dolgoročno zanimive projekte.
Dober računovodja z znanjem ruščine je zato pri nas zelo dobrodošel. Priložnost pa z veseljem damo tudi Zoisovim štipendistom s kupom prostočasnih dejavnosti in izkušnjami iz prostovoljnega dela v več organizacijah. Pri mladih iskalcih zaposlitve pa žal opažam, da predhodno niso bili pripravljeni delati zastonj ali za skromen zaslužek, čeprav bi tako lahko dobili delovne navade, dragocene izkušnje in poznanstva; še preden si začnejo iskati prvo zaposlitev. Škoda. Ker preverjeni ljudje kasneje pomenijo tudi izjemno nizko tveganje pri izboru kandidatov za določeno delo in vlaganjih v te kadre. Zato so vodje divizij znotraj Skupine Replika danes prav osebe, ki sem jih spoznal in z njimi delal že v študentskih časih.
