Kraljič je v tokratnem vabljenem predavanju na celjskem študijskem središču Fakultete za management Univerze na Primorskem opozoril, da ima Slovenija veliko težav, saj se njena konkurenčnost v globalnem tržnem prostoru znižuje, še posebej se je znižala v zadnji letih, saj je zdaj Slovenija na 51. mestu svetovne lestvice konkurenčnosti gospodarstev, pred nekaj leti pa smo bili že na 32. mestu, kar pomeni, da smo močno nazadovali. Gospodarsko stanje v državi ni ugodno, politiki so razcepljeni, ni enotne strategije, ki bi lahko državo potegnila v nov razvojni in konkurenčni krog.
Ključno za nadaljnji razvoj Slovenije je po njegovem mnenju zagotavljanje gospodarske rasti, povečevanje vlaganj v raziskave in razvoj vsaj v obsegu 4 % BDP letno, več sredstev za izobraževanje, kreiranje novih delovnih mest, ter še bolj intenzivna internacionalizacija na hitro rastoče svetovne trge, kot so države BRICS in tudi druga perspektivna svetovna gospodarstva. Na vodilnem seznamu najbolj konkurenčnih svetovnih gospodarstev so namreč relativno majhne države, kot so Švica, Singapur, Danska, Finska, kar po njegovem potrjuje dejstva, da za uspešno konkurenčnost v svetovne merilu ni ključna velikost same države, temveč njena pravočasna sposobnost prilagajanja hitrim spremembam, svetovnim tržnim razmeram, razvoju in gibanjem in poenotenje politike strateškim prioritetnim ciljem države. Samo takšna strategija lahko vodi k trajnemu razvoju konkurenčnosti posamezne države v globalnem tržnem prostoru, poudarja dr. Kraljič.
Pojasnil je, da je konkurenčnost poslovanja sicer kompleksen pojem in se odraža na več nivojih. Izpostavil je šest nivojev konkurenčnosti, in sicer »giga« na nivoju globalnega poslovanja, »mega« na nivoju ekonomskih gospodarskih združenj, »mezzo« na nivoju regij, »makro« na nivoju posameznih držav, »mikro« na nivoju podjetij in »nano« na nivoju posameznikov.
Kraljič je še izpostavil, da je ključno za uspeh, krepitev in razvoj konkurenčnosti posamezne države – upoštevanje vseh ključnih faktorjev razvoja, in sicer priprava in izvedba ciljane strategije gospodarskega razvoja, vlaganje v raziskave in razvoj in izobraževanje družbe kot celote in posameznikov.
