Predstavitev možnosti ustvarjanja zelenih delovnih mest je Umanotera v okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta opravila tudi v Zasavju, kjer so se seminarja udeležili predvsem predstavniki občin in razvojne agencije ter nekaj zainteresiranih posameznikov, medtem ko predstavnikov podjetij skorajda ni bilo. Kljub temu da se bo morala regija čim prej začeti izvijati iz gospodarskega krča, ki je za sabo potegnil tudi visoko brezposelnost, je za tovrstne nove trende še premalo posluha, meni Tadeja Breznikar iz nepremičninskega podjetja Spekter, kjer se sicer poskušajo vse bolj vpletati dogajanje v lokalnem okolju. Predstavniki občin na drugi strani pa menijo, da se je z energetsko prenovo objektov trend vendarle začel spreminjati, da so tudi v Zasavju začeli razmišljati o trajnostnem razvoju, vendar bi bilo morda bolj učinkovito, če bi se med seboj povezovali, morda tudi občinske uprave, so se strinjali.
Ne le dejavnost, celotno podjetje naj bo zeleno
Na področjih, ki jih je Renata Karba iz Umanotere predstavila kot največji potencial za ustvarjanje zelenih delovnih mest, so tudi Zasavci našli dobre temelje, na podlagi katerih bi lahko inovativne ideje sčasoma spravili v življenje. Tako so denimo udeleženci seminarja ugotovili, da je v Zasavju dovolj znanja s področja lesnopredelovalne industrije, mladi z znanjem oblikovanja in svežo energijo pa bi lahko to industrijo dopolnili z inovativnimi izdelki, podobno kot v Sloveniji že poznamo stol LL, lesena očala in zapestne ure.
Prav tako je v regiji, kjer igra pomembno vlogo energetika, dovolj priložnosti na področju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije, so ugotavljali na nekajminutnih praktičnih delavnicah. A pri tem ne gre le za gradnjo hidroelektrarn, ki na dolgi rok ne prinašajo (zelenih) delovnih mest, temveč naj bi po tem principu ravnala cela podjetja, je poudarila Karbova in kot primer dobre prakse omenila ajdovsko podjetje Pipistrel, ki ne le izdeluje energetsko učinkovita ultra lahka letala, ampak so energetsko učinkoviti tudi njihovi poslovni objekti, v katerih proizvedejo več energije, kolikor je potrebujejo.
Pomembno je iskati regijske projekte
Velik potencial za ustvarjanje zelenih delovnih mest pa predstavlja tudi zasavska razgibana pokrajina, ki jo dopolnjujeta kulturna in industrijska dediščina, specifična pa je lahko tudi kulinarična ponudba. In kako priti do idej in njihovega uresničevanja? Na občinah pričakujejo predvsem pobude podjetij in odzivnost na pobude občine ter grajenje lokalne gospodarske verige, zavedajo pa se tudi, da bi se morale bolj povezovati tudi same občine in snovati regijske projekte, ne zgolj občinskih, primere dobrih praks, po katerih bi se lahko zgledovali, pa bi po njihovem lahko na enem mestu zbirala država. Podobna pričakovanja so izpostavili tudi v drugi skupini, ki so jo sestavljali predstavniki podjetij in nevladnih organizacij.
Karbova je ob zaključku seminarja ocenila, da je potencial za zelena delovna mesta v zasavski regiji bogat in raznolik, saj izhaja tako iz naravnih danosti kot iz kulturne in industrijske dediščine. »Tu je potencial tudi sanacija degradiranih površin, za katere bo v naslednji finančni perspektivi na voljo tudi kar precej evropskih sredstev,« je dodala, a obenem poudarila, da je vsakršno odpiranje novih, ne nujno zelenih delovnih mest naporen proces.
»Potrebno je sodelovanje številnih deležnikov, tako občin kot razvojne agencije, pomagata lahko tudi država in zavod za zaposlovanje. Če vsi ti ne stopijo skupaj, se ne bo zgodilo nič. Najbolj pomembno pa je, in to smo ugotavljali tudi v drugih krajih po Sloveniji, da bi se na ravni države odločili, kam se želimo razvijati, kakšna je vizija države. To bi se potem preslikavalo na razvojne vizije regij, lokalnih skupnosti in občin. Zdaj pa izgubljamo veliko energije in denarja s tem, da pravzaprav ne vemo, kam gremo,« je odgovorila na vprašanje, kako se je najbolj smiselno lotevati ustvarjanja zelenih delovnih mest.
Kako po koncu sofinanciranja
O pomislekih glede evropskih projektov, ki se nemalokrat končajo ali pa močno zaustavijo tudi s prenehanjem sofinanciranja, kot se je denimo v Zasavju zgodilo z razvojem turizma, pa je Karbova dejala, da v Sloveniji znamo črpati evropska sredstva, veliko pa še manjka do učinkovitega črpanja sredstev, ki bi prineslo trajne rezultate in zadovoljevanje potreb v družbi.
»Že pri pripravi projektov je zato treba razmišljati, kako se bo projekt nadaljeval, ko bodo evropska sredstva usahnila. Na tem področju smo Slovenci še začetniki,« ocenjuje Karbova. Na vprašanje, ali so cilji, ki si jih postavljajo razvojne agencije pri evropskih projektih, preveč in namenoma zelo ohlapni, pa Karbova odgovarja, da gre pri inovacijah in razvoju potrebnih znanj za počasen proces. To ponazarja s tem, da imamo veliko brezposelnih, ki bi lahko zasedli zelena delovna mesta, vendar jih je prej treba opremiti z znanjem, ki ga potrebujejo za te dejavnosti.
