»Univerze so pomembne za trajnostni razvoj. So valilnice prihodnjih kadrov, ki bodo vodili, razvijali, upravljali, izobraževali, delali in vplivali na družbo in ustanove. In ker so univerze odgovorne tudi za oblikovanje etičnih in tehnoloških znanj, ki so potrebna za zagotavljanje kakovosti življenja prihodnjih generacij, je povezovanje akademske sfere s podjetji nujno. Vendar če se univerze želijo aktivno vključiti v reševanje realnih problemov gospodarstva, se morajo načinu dela v gospodarstvu ustrezno prilagoditi,« razmišlja dr. Saša Sokolić iz podjetja Metronik.
Metronik, ki je sicer ponudnik sistemov za avtomatizacijo in proizvodno informatiko s sedežem v Ljubljani, je vodilni industrijski partner v Zavezništvu znanja za celovito energetsko obnovo javnih stavb, ki je nastalo ob pobudi Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani, ki ga vodi dr. Slavko Dolinšek. Zavezništvo je bilo na Umanoterinem nagradnem natečaju Partnerstva za zelena delovna mesta med 18 prijavljenimi partnerstvi izbrano za najboljšega.
Projekt oziroma model sodelovanja je definiral in razvil Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani skupaj s sedmimi univerzami in kar 25 podjetji. Zavezništvo predstavlja pomemben mehanizem za prenos in izmenjavo znanj med univerzitetnim okoljem in industrijo.
»Na natečaju smo sodelovali, ker smo prepričani, da prav partnerstva omogočajo razvojne premike v družbi,« poudarja dr. Sokolić. V zavezništvu znanja povezujejo različne znanstveno-raziskovalne discipline in podjetja, da lahko lažje rešujejo kompleksne interdisciplinarne izzive, pilotni primer pa se je odvijal na področju energetske obnove javnih stavb. »Ključni element zavezništva znanja je učni laboratorij v realnem okolju, v okviru katerega študentje rešujejo konkretne probleme industrije. Sodelovanje ni zgolj enosmerno, saj podjetja aktivno sodelujejo v učnem procesu in s svojimi praktičnimi izkušnjami preverjajo izvedljivost in uporabnost posameznih predlaganih akademskih rešitev,« med drugim pojasnjuje dr. Sokolić.
Podjetja, in tudi Metronik, tako v svojo sredino sprejemajo zavzete študente, ki želijo svoje teoretsko znanje preizkusiti in si ob tem pridobiti tudi podjetniška znanja. »To je prava dodana vrednost zavezništva. Povezali smo akademski svet in realni sektor, ki sta si sicer precej različna, mladim pa omogočili, da znanje nadgradijo in uglasijo s potrebami na trgu. Podjetja lahko preživimo le tako, da se ves čas prilagajamo potrebam naročnikov in na njih ustrezno odgovarjamo. Da pa smo pri tem uspešni, moramo ves čas tudi inovirati. Akademska sfera nam pri tem lahko veliko pomaga. Študente z delom pri nas pripravimo tudi za trg dela in vesel sem, da se najbolj zagnanim v podjetjih, ki so v zavezništvu, obetajo tudi zaposlitve.«
Ob sodelovanju študentov in njihovih mentorjev z univerze ter strokovnjakov iz podjetij nastajajo rešitve, ki prispevajo k zmanjšanju porabe energije in k zagotavljanju kakovostnejšega in zdravega notranjega okolja. Tako so na primeru rektorata Univerze v Ljubljani izdelali model za celovito prenovo spomeniško zaščitenih stavb, ki upošteva kulturno-varstvene pogoje, notranje bivalno okolje in energetsko varčnost.
»Tujina je na tem področju naredila veliko, pri nas pa se premikamo počasi. Če pogledamo samo Univerzo v Ljubljani, je veliko njenih stavb energetsko neučinkovitih. Zaradi kompleksnosti je interdisciplinarno sodelovanje strokovnjakov nujno, če želimo, da gre slovenska družba v smeri trajnostnega razvoja,« je jasen Sokolić.
»Oblikovano zavezništvo znanja razvija nove, inovativne in multidisciplinarne metode učenja in poučevanja, spodbuja podjetništvo in razvija podjetniške veščine različnih ciljnih skupin, pospešuje soustvarjanje, izmenjavo in prenos znanja. Partnerstvo je v visokošolsko okolje vneslo spremembe v razumevanju povezovanja in pristopov k reševanju konkretnih problemov iz gospodarstva. Bistvo delovanja zavezništva je uravnotežen in dvosmeren proces izmenjave, kjer ima vsak akter jasen motiv in interes ter posledično tudi korist. To pa zagotavlja dolgoročni razvoj in trajnost modela, ki je v svoji osnovi prenosljiv,« je prepričan Sokolić.
Razvili in implementirali so že različne interdisciplinarne in inovativne rešitve, Metronik pa se razvojno osredotoča predvsem na avtomatizacijo sistemov v stavbah in na celovito informacijsko podporo za obvladovanje energijskih tokov v stavbah. Metronikovo rešitev MePIS Energy že uporablja več fakultet v okviru Univerze v Ljubljani kot rezultat skupnih razvojnih projektov.
In kje je prispevek projekta k ustvarjanju zelenih delovnih mest? »Razvite rešitve imajo določen tržni potencial, kar spodbuja podjetniško iniciativo in posledično ustvarjanje novih delovnih mest. Študentje, ki aktivno sodelujejo, razvijajo kompetence, kar jim izboljšuje lastno zaposljivost. Raziskovalci in študentje s fakultet se učijo razumeti potrebe gospodarstva in načina, kako probleme v gospodarstvu reševati. Na ta način si univerzitetne ekipe in posamezne fakultete izboljšujejo ugled pri podjetjih kot zanesljiv partner. In konec koncev – sodelujoča podjetja so prepoznala tržni potencial razvitih rešitev, znanja na univerzah in študentov, ki so jih že med študijem preizkusili in dodatno izobrazili. V zavezništvu znanja trenutno deluje deset študentov, za katere lahko računamo, da se bodo po končanem šolanju tudi zaposlili.«
