Direktorji in njihovi sodelavci 170 slovenskih podjetij so v četrtek popoldne navdušeno pričakovali devetošolce in njihove starše, ki že zdaj razmišljajo o zaposlitvenih priložnostih v ne več tako oddaljeni prihodnosti. Dan odprtih vrat slovenskih podjetij za mlade in njihove starše je bil namreč odziv Zavoda RS za zaposlovanje in Gospodarske zbornice Slovenija na opozorila podjetij, da ne dobijo ustreznega kadra.
Zanimanje mladih je bilo v nekaterih podjetjih izjemno, denimo v trboveljskem Dewesoftu, zlati gazeli 2012, kjer je bilo 55 devetošolcev in prav toliko odraslih, in v ribniški gazeli Yaskawa Ristro, v nekaterih pa mladi niso pokazali zanimanja. Skupno je podjetja obiskalo 1308 otrok in staršev po vsej Sloveniji. Z akcijo, v kateri je sodelovalo več kot 300 šol, so želeli mladini in njihovim staršem približati nekatere očem bolj skrite poklice ter ponuditi čim več koristnih informacij o delovnih procesih, naravi in pogojih dela v realnem delovnem okolju. Na tak način razbijajo stereotipe o manj oziroma bolj priljubljenih poklicih ter omogočajo spoznavanje obetavnih poklicev.
»Ta teden skorajda ni dneva, ko pri nas ne bi imeli skupine mladih. V začetku tedna so nas obiskali gimnazijci iz Murske Sobote, danes pa trboveljski srednješolci. Zelo pomembno je, da mladini, ki se zanima za tehniko, pokažemo, kaj delamo in kako pri nastajanju produkta sodelujemo podjetja tehničnih strok iz različnih panog. Kdor si torej želi ogledati Dewesoft, je vedno dobrodošel,« je pojasnil dr. Jure Knez, strokovni direktor Dewesofta. Povečana prodaja je v Dewesoftu močno spodbudila tudi zaposlovanje. Drugo leto bodo še dodatno okrepili ekipo v proizvodnji pa tudi z aplikacijskimi inženirji. »Vzamemo vsakega programerja, ki je voljan delati.«
Mladim je želela seči v roke in jim predstaviti zgodbo podjetja Forstek direktorica Majda Krošlin. Podjetje, ki je bilo v devetdesetih letih kratek čas hčerinsko podjetje Steklarne Hrastnik, je specializirano za proizvodnjo specialnih kalupov najzahtevnejših oblik, orodja za preše, orodja za IS, H-28, orodja za plastiko in v zadnjem času tudi orodja za Orivotto. Njihovi kalupi so vgrajeni v steklarskih tovarnah po vsej Srednji Evropi, predvsem pa v Nemčiji, Italiji, Avstriji, Poljski in ZDA, v zadnjem času pa tudi v severni Afriki.
»Tak dogodek je pravi način, da otroci spoznajo naša podjetja in poklice prihodnosti. Tak je na primer mehatronik, ki je upravljalec orodnih strojev. Nekdo, ki zna delati na takih strojih, je visoko zaposljiv. Sicer pa smo dobro povezani s Tehnično šolo Trbovlje. Njihovi dijaki pri nas opravljajo obvezno prakso, daljšo obvezno prasko omogočamo tudi študentom in med njimi smo nekaj talentov tudi prepoznali in jih zaposlili. Tako povezovanje med mladimi in podjetji se mi zdi prava pot,« je poudarila Majda Krošlin.
»Iščemo predvsem strokovni kader za našo panogo, torej tiskarje in strojnike v knjigoveznici. Dobimo ga težko, ker šole na tem koncu Slovenije zanje ni, zato ta poklic dobesedno izumira. Je pa grafična šola v Ljubljani. Mladim smo želeli pokazati, kako poteka delo pri nas in kaj lahko pri nas pričakujejo, torej vse od delovnih pogojev do plače. A žal od petih napovedanih devetošolcev ni bilo nikogar,« je dejal Rok Florjančič, direktor prodaje v podjetju Florjančič tisk, gazele iz Miklavža, ki je bila leta 2012 nominirana za gazelo dravsko-pomurske regije. »Po našem mnenju je poklic tiskarja lep, dela se v urejenem delovnem okolju, torej delo ni umazano, kot še vedno veljajo očitno globoko ukoreninjeni predsodki. Kljub temu zanimanja za delo v tiskarstvu ni. Pomagamo si tako, da usposobimo lasten kader. Tako imamo poleg sedmih tiskarjev še nekaj priučenih lastnih sodelavcev. Če vidimo, da ima nekdo željo in talent, mu omogočimo delo na drugem delovnem mestu. To je za zdaj edina pot.«
