Kar pet let je trajala kriza na trgu ladijskega prevoza, ki je potisnila na rob preživetja marsikatero ladijsko podjetje in tudi banko, čezmerno izpostavljeno zaradi velikih ter malih prevoznikov. Trg ladijskih prevozov je lani končno zopet oživel, a ravno, ko so vsi pričakovali nadaljevanje poti navzgor, se je rast v začetku leta nenadno ustavila.
Število ladij raste hitreje od količine tovora
Kljub temu je večina analitikov še vedno prepričana, da se bodo lanski pozitivni trendi nadaljevali v letošnjem letu. To navsezadnje nakazujejo višje cene ladijskih prevozov kot v enakem obdobju lani in tudi boljše gospodarske napovedi. Po oceni IMF se bo svetovno gospodarstvo letos okrepilo za 3,6 odstotka ali 0,7 odstotne točke močneje kot lani. Surovine pa so seveda osnovni gradniki gospodarske aktivnosti in največ jih po svetu prepeljejo prav ladje.
Kristijan Stamatović, vodja prodaje v logističnem podjetju Alfa SP, je bolj previden. »Tudi lanske številke pretovora v Luki Koper kažejo na rekordno leto. Ali je to znak gospodarskega okrevanja v Sloveniji, pa je težko reči,« je pojasnil in dodal, da lahko podatki o pretovorih izkrivljajo sliko, saj veliki ladijski prevozniki pogosto rotirajo med lukami, v katere vozijo tovor. Tudi indeks Baltic Dry (BDI), vselej dober pokazatelj širše gospodarske aktivnosti, s katerim se meri povprečno ceno prevoza razsutega tovora, ne daje več jasnih odgovorov. Po lanskem decembru, ko se je dotaknil že 2337. točke, se je januarja spektakularno sesedel, in sicer na vsega 1084 točk. Čeprav je še vedno daleč od dna pri 647 točkah, doseženega februarja 2012, je hkrati še precej dlje od vrhunca leta 2009, ko je dosegel 4661 točk vrednosti.
Vzrokov za nizko vrednost BDI je lahko več, od zgodnjega kitajskega novega leta, ki vselej ohromi drugo največje svetovno gospodarstvo, šibkejšega gospodarskega okrevanja od pričakovanj, vse do prevelikega števila tovornih ladij na morjih in v pristaniščih. Po oceni družbe Clarkson Research data se je število ladij največjega razreda capesize, na katerih pluje dobrih 40 odstotkov vsega tovora, od konca leta 2008 do lani povečalo z 817 za več kot dvakrat. Od leta 2008 do konca lanskega leta so tako ladijske družbe povečale svojo floto dvakrat hitreje, kot je raslo povpraševanje po prevozih tovora.
Skladi stavijo na okrevanje ladjarjev
Kriza v ladjarstvu je močno prizadela banke, ki se želijo znebiti slabih posojil. Nemške banke je pred obremenitvenimi testi in predvsem pregledom bančnega premoženja menda zajela prava panika, saj v njihovih bilancah mrgoli posojil ladjarjem, ki so pred krizo na veliko naročali nove ladje, po nenadni prekinitvi gospodarske rasti pa ostali brez tovora in prihodkov.
Največji problem za banke v Nemčiji pomenijo komanditne družbe (Kommanditgesellschaft – KG) – značilen nemški način financiranja ladijskih družb, ki zagotavlja zasebnim vlagateljem ugodno davčno strukturo, pri čemer ima ena komanditna družba običajno v lasti eno tovorno ladjo. Na stotine takšnih komanditnih družb je že propadlo, po podatkih časnika Financial Times pa je v Nemčiji trenutno aktivnih še približno 2000 takih družb, a tudi njim zmanjkuje obratnega kapitala. Banke se želijo zato pospešeno znebiti posojil in premoženja, pridobljenega v stečajih teh družb.
Z vse večjim veseljem jim pri tem pomagajo skladi zasebnega kapitala in hedge skladi. Lani so po oceni družbe AMA Capital Partners od bank pokupili za pet milijard dolarjev posojil ladjarskim družbam. Trg pa še kar raste. Če so skladi še pred dobrim letom za slabo posojilo ladjarjev bankam plačali približno 70 odstotkov nominalne vrednosti posojila, je ta poskočila že na 90 odstotkov. To je jasen dokaz povečane likvidnostni na finančnih trgih kot tudi pripravljenosti skladov, da po potrebi sami prevzamejo upravljanje ladij. Doslej so se skušale banke temu na vsak način izogniti. Commerzbank, v kateri bo ECB opravila obremenitvene teste in pregled premoženja, je tako ameriškemu skladu Oaktree Capital decembra prodala 14 tankerjev za 280 milijonov evrov. Oaktree je že oktobra lani sklenil partnerstvo z Navig8, družbo, ki je še lani upravljala 175 velikih tovornih ladij in tankerjev, letos že 248.
